Objave

zakaj so materam kradli otroke

Slika
  Članek na MMC V minulih letih mi je bilo večkrat hudo, ker so se nekateri bralci spotikali tudi ob zgodbe o ''ukradenih otrocih''. Trdili so, da se v Jugoslaviji kaj takšnega ni dogajalo. Pa se je! Žalostno je tudi, da mi šele danes, ko o teh otrocih vsi govorijo, rečejo, no, kaže, da si imela prav. Veste, nič nam ne koristi, če neprijetnosti - tudi tiste, iz lastne družine- pometamo pod preprogo. Če bi zbirko knjig OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE prebrali, bi bili na neprijetne izzive aktualnega trenutka veliko bolj pripravljeni. A to vam govorim že ves čas, pa me nočete slišati. UKRADENI OTROCI Grozljiv podatek je, da danes na svetu na leto izgine 8 milijonov otrok. Koliko pa včeraj in predvčerajšnjim? O ukradenih otrocih je bilo napisanih že veliko zgodb, posnetih kar nekaj pretresljivih filmov. Vprašanje, kdo so ljudje, ki lahko počnejo te grozovitosti, pa vsaj zame, ostane neodgovorjeno. Po trditvah različnih skupin naj bi bilo v 70. in 80. letih prejšnjeg

Bo jutri sploh še kdo bral?!

Slika
  knjižne police okoli mene je ogromno knjig. Knjižne police so polne, še zmeraj kupujem nove. Moj okus se je z leti korenito zamenjal. Včasih se je tudi ''vračal'' na že prebrane tematike, če sem, seveda, odkrila knjigo, ki je obravnavala podobno temo. * Zmeraj so me izzivale ''izzivalne'' knjige. Tipično ''ženske'' knjige so me občasno ''tolažile'', ko sem imela osebne težave in ni šlo vse, kot bi moralo. A ne za dolgo, saj lahko postanejo kot ''mamilo'', zaradi katerega človek svojih lastnih problemov ne vidi več realno. * Pogosto sem se spraševala, zakaj, za vraga, so mi bile blizu knjige, ki niso sodile med ''uspešnice'', ki bi jih moral ''vsak prebrati''. Še danes ne vem odgovora na to vprašanje. * v naši dolini sta v času, ko sem se tudi sama spoprijemala z bolj aktivnim pisanjem, živela dva, ki sta mi ogromno pomagala. Prva je bila Neža Maurer. ko sva se kasneje sre

STE ŽE BILI V ŽIREH?

Slika
  Da zelo rada grem med ljudi, na različne pogovorne večere, ni treba posebej razlagati. Tudi to, da imam že od časa kovida vsak dan ''Dan odprtih vrat'', tudi ne. Da se vsakega razveselim, najbolje vedo tisti, s katerimi sem se že srečala. Zadnje čase poskušam združiti ''prijetno s koristnim''. V zadnjih dveh letih se je z avtobusom v Žiri pripeljalo že kar nekaj skupin. Obiskovalci so si ogledali bunker Rupnikove linije na Golem Vrhu, muzej, Kržišnikov vrt, ki ga je zasnovala znana slovenska krajinska arhitektka Juta Krulc ( 1913 - 2015). Bila je najstarejša aktivna oblikovalka vrtov ne le v slovenskem, temveč v svetovnem merilu. Na koncu sledi (pozno) kosilo v gostilni Pri Županu, kjer obiskovalcem- na izrecno željo- skuhajo tudi kaj tipično žirovskega. Običajno tudi kaj spečem, saj potem sledi moje predavanje o zgodbah, ki jih zbiram že vrsto let. In če je pri roki kaj sladkega, je tudi poslušanje malo bolj grenkih dogodkov iz preteklosti, lepše. Tud

beseda, dve o čistoči - nekoč

Slika
  Umivanje Osebna čistoča, povezana z umivanjem, ni imela splošnih pravil. Pri nekaterih boljših hišah je veljalo, da si je treba vsaj vsako soboto umiti noge. Po navadi so jih namilili do kolena, morda še kakšno ped čez. Naprej pa niso šli, ker se jim ni zdelo spodob­no. Ženske so se umivale naskrivaj, v lavorju ali lesenem škafu. Zvečer so ga prinesle v kuhinjo in se na hitro očedile v njem: obraz, roke in noge. Tega, kako naj skrbijo za čistočo med menstruacijo, niso vedele. Splošno mnenje je bilo, da so takrat nečiste in da se med nogami ne smejo dotikati. Le tiste najbolj korajžne so se razkoračile nad lavorjem in si sprale kri, ki se je praviloma že strdila po stegnih. Marsikje je vode primanjkovalo. Pomagali so si po svoje: oče se je umil prvi, za njim pa še drugi. Vodo si je pljusknil po obrazu, potem jo je otresel po tleh, da se je laže – brez dvigovanja prahu – pometalo. Zadnji so prišli na vrsto otroci, takrat pa je bila voda že gosta od umazanije. Mnogi ob spoznan

imajo sodobne hiše dušo?

Slika
  včeraj smo se pogovarjali o tem, kako danes gradijo hiše. Pogosto je to tako, da to počne gradbeno podjetje, ko je hiša nared za vselitev, lastnik dobi ključe- in to je to. Še prej pa najame človeka, ki se razume na notranjo opremo. Praktično se potem lahko zgodi, da je hiša sicer od lastnika, a duša hiše- ne! Skratka, naš včerajšnji klepet se je vrtel okoli ''odprte'' dnevne sobe in stopnic, ki iz nje vodijo v prvo nadstropje, kjer so spalnice. Zaradi ''odprte'' dnevne sobe so te zelo majhne. Kljub- na videz- ogromni hiši, nimajo niti prostora za morebitne goste. Vedno bolj razmišljajo o tem, da bodo hišo ali prodali nekemu naivnežu ali pa bodo ''doštukali'' manjkajoči strop in na ta način prišli do prepotrebnih sob. * Kako pa je bilo včasih? Zelo drugače. Vselili se nismo še isto leto ali naslednje, gradnja je trajala po več let. Kamen na kamen.... In tudi zato s(m)o starejši samograditelji tako navezani na svoje ''zidovje'

tudi mladi vedo: pomembno je poznati svoje korenine

Slika
  Sem in tja je pri meni zelo živahno. Ne prihajajo samo tisti z zgodbami, pridejo tudi tisti drugi, ki želijo izdati knjigo o življenju v njihovi lastni družini – nekoč in danes. Nekateri to storijo na humoren način kot l. K., ki izhaja iz t. i. umetniške družine. Že nekaj časa zapisuje zgodbe o ženskah, ki so grele postelje njegovih prednikov, ki so imeli takšna in drugačna umetniška nagnjenja. Tudi letošnje poletje se je dogajalo marsikaj. Izdani sta bili že dve ''družinski'' knjigi, pri katerih sem sodelovala le z ene par nasveti. Pripravljam Jožetove kratke zgodbe, upam, da jih bodo bralci radi brali. Zbirajo se zgodbe za peto knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače . Kot kaže, bo v njej največ doživetij, ki mi jih je povedala FB prijateljica L. V krogu družine, morda tudi širše, se še zmeraj bere Ljerkina zgodba, pa Otove anekdote, Marinkino življenje, pa spomini na prednike, ki so jih zapisali Borut, Jasna in Kaja. Pa naj še kdo reči, da mlademu rodu

SIMOBULES Store

Slika
  Simobules store Otroci iz Zakajčkove ulice smo počitnice preživljali na različne načine.  Veliko smo tudi ustvarjali. Nekatere predmete želimo po simbolični ceni tudi prodajati. Morda bo kakšen naš izdelek zanimiv tu 👇👇👇👇👇👇 NAŠI IZDELKI: kazalka:  0,50€ školjka, ki smo jo našli sami, zasvita v puhasto palčko 1 € ena od risbic naše Julie. Na voljo jih je še več: 1€ školjke : 1-4 € izdelke na fotografiji smo naredili sami iz perlic  0,50€ - 5€ baterija 18 V Li-ion  60 € 👇👇👇👇👇👇👇 Če pa kdo želi kupiti tudi babičine knjige, so prav tako na voljo.  Knjige so znižane od 15-30%! 10-30€