JUTRI 2052

  Ernesta : »Stara sem bila šestnajst let in še malo, naivno sem bila prepričana, da se bo otrok rodil skozi popek. Ja, ja, kar smejte se mi! A mislite, da so tisti, ki bi mi morali povedati, kako in kaj, stali v vrsti pred menoj?! Živ krst ni zinil niti ene koristne besedice! Še dobro, da je bil stric toliko priseben, da je stopil do Frančke, ki mi je potem pomagala v najtežjih trenutkih. Sprašujete me, zakaj nisem šla rodit v porodnišnico? Ni bilo v navadi. Sanja se vam ne, kako smo živeli! Namesto da bi ljudje kupili opeko in cement, so denar raje zapili. Na srečo stric, pri katerem sem živela, ni bil tak. Glavno prevozno sredstvo je bil še zmeraj voz, ki ga je vlekel vol. Nisem bila niti zdravstveno zavarovana. Je bilo škoda denarja. Frančka je ukazala, naj se uležem in razkrečim noge. „Koliko kosmatin!“ je vzkliknila, ko me je pogledala med noge. Šele, ko se je 2. junija 1963 rodila hči, mi je postalo jasno, kje vodi otrokova pot na svet. Dolgo je trajalo, preden je zajokala

  Dorica Golob Žuber "Danes berem knjigo  Ogenj, rit in kače niso za igrače , drugi del. Govori pa o babicah, hčerkah in vnukinjah. Ta knjiga mi daje moč in spoznanje, da moje življenje v primerjavi z življenji, ki so opisani v knjigi, ni bilo tako kruto! Prisrčno hvala vsem ženskam, ki ste se zavedale, da ste ženske,  se borile ter ohranile svojo moč! Hvala Vam, ki ste zbrale pogum in svojo življenjsko zgodbo zaupale gospe  Milena Miklavčič , Globok, prisrčen poklon tudi vam gospa Miklavčič, ker se niste ustrašili in ste zapisali zgodbe prednikov in s tem pustili neizbrisen pečat, kajti brez vaših knjig, bi bili prikrajšani za intimne zgodbe, za resnico.  Vsem, ki vam je hudo, ki ne veste, kaj se je skrivalo za molkom v vaši družini, preberite te  knjige! Lažje vam bo, ker boste spoznali tisto, kar je bilo zamolčano!" Takšna in podobna sporočila prihajajo skoraj vsak dan. Marsikdo knjige vzame v roke s skepso, češ, kaj neki se skriva za tako nenavadnim naslovom... Šele potem

 v času Velike noči se vedno znova zavemo, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva. Veselo Veliko noč vam želim!

  S preprostim klikom na mail, pa lahko naročite knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, Kje je otrok? in Babičine prismodarije. Vse so po zelo ugodni ceni (kupiš dve, dobiš tri) jutri2052@gmail.com INTERVJU Milena, pogovarjava se v letu, ko sva oba že dopolnila 70 let. Rojena sva torej v istem letu 1952 in v istem kraju – Stari vasi. Vasi, ki je ni več, postala je osrednji del Žirov. Povej za začetek nekaj več o svojem rojstvu in prvih letih življenja . Rodila sem se na Voleriji, na današnji Starovaški. Menda je bil porod zelo težak, mama je komaj preživela. To vem zato, ker sem bila zgodb o tem, kako hudo je bilo, velikokrat deležna. Hiša je bila od tete Mici, ki se je v letu mojega rojstva preselila k možu v Kanado. V eni od sob, ki so gledale na cesto, pa je pustila za seboj ''modroce'', ki so bili zloženi eden na drugega. Kot majhna punčka sem splezala na vrh in sedela na njih, dokler me niso poklicali h kosilu. Stanovali smo v zgornjem nadstro