JUTRI 2052

  WIZARD TROUBLES IN THE LAND OF FAIRY TALES   Milena Miklavčič Illustrated by Karin Berce             EXCERPT FROM THE BOOK: Once upon a time, at the Three Brooms Cafe in the Land of Fairy Tales, a red stocking went missing. This raised a huge alarm as hidden in the stocking were all the mysterious secrets and magic spells. “Who has the courage to go out into the wide, wonderful world and look for a special red stocking, that is missing?” the Queen Mother asked, early that morning. But nobody would answer. This was understandable because, right at that moment, the best and most popular cartoon about the Queen on Mars was on television, which nobody wanted to miss. It was a good thing that the Queen Mother spotted Ada running across the night sky, tickling the stars with her bare feet, making the stars squeal with laughter and joy..... 👇 Naslednja, ki že čaka na prevod je KJE JE OTROK? * Več o knjigah izpod peresa MM pa preberite na spletni strani. 👇 https://www

  Ivan Vidervol je bil tudi v resnici takšen kot na številnih fotografijah, ki jih je Zoran našel na spletu. Kljub vročini, ki ji praktično nihče ni bil kos, je bil oblečen v lahko, temno modro platneno obleko, belo srajco, okoli vratu pa je imel kravato. Čevlji so bili iz mehkega usnja, zelo zračni. Nohti so bili pristriženi, poročni prstan je tičal na kazalcu leve roke. Z njim je bila mlajša ženska z ognjeno rdečimi lasmi, v umazano beli obleki, ki ji je pokrivala tudi meča. V roki je držala večjo torbo iz temno rjavega usnja. S seboj je prinesla vonj po materini dušici, pomešani z meliso. »Želeli ste, da pridem na pogovor,« se je vljudno nasmehnil gost in najprej stisnil roko Robertu, nato še Zoranu. Njegov stisk je bil čvrst in prijeten. Rdečelaska je vse skupaj le ošvrknila s pogledom, si poiskala prvi prazen stol in se usedla. Na prekrižane noge je položila torbo, jo odprla in izvlekla manjši notes. »Pogovor bom snemala,« je rekla. Za trenutek je počakala, prepričana, da

  Kako so prihajale pomembne novice do ljudi Pred drugo svetovno vojno so pomembne novice ''raznašali'' po Žireh kar z vozom. Klicarja, ki jih je bral, je razvažal tudi ded Luka. Najprej je sopotnik zaigral na trobento, potem pa prebral, kar mu je bilo naročeno. Včasih se je celo zgodilo, da so ga poslušalci, ki so se zbrali ob vozu, zasmehovali, kadar je branje zvenelo preveč ''mestno'' in ne narečno žirovsko . Dedu je šel zvok trobente zelo na živce, a ker je bil uradno gluh (s tem izgovorom se je izognil vpoklicu na fronto v 1. svetovni vojni), je trobento molče prenašal. V zapiskih sem našla nekaj zanimivih podatkov: klicar s trobento je prebiral tudi druge novice, ne le občinske. Z njegovo pomočjo so, denimo, iskali rezervne delavce pri gradnji žirovske cerkve, saj je griža, ki je razsajala v nekem obdobju, marsikoga spravila v posteljo. Nekateri kmetje so preko razglasa iskali pomoč pri pobiranju krompirja in ob žetvi pšenice. Klicar je vabil k

  Maksl (1906)   »Moj oče je bil po poklicu pek in tudi doma se je reklo pri Peku. V času pred drugo svetovno vojno so se morali mojstri dolgo časa kaliti kot vajenci, preden so dobili dovoljenje za svojo obrt. Oče se je mojstril v Škofji Loki, Trstu in na Koroškem. Tam je tudi spoznal svojo ženo, mojo mamo, in se leta 1900 z njo poročil ter se vrnil domov. Bil sem še otrok, ko so v Žireh začeli zidati novo cerkev. Od ta stare so pobrali zvonove in vse pobožne podobe ter jih odnesli v novo. Za seboj pa so pozabili zakleniti vrata. Otroci smo se splazili v notranjost in stekli na kor, kjer so že bile postavljene orgle. Poskušali smo zaigrati, toda na žalost ni nikomur uspelo, da bi iz mogočnega glasbila izvabil en sam samcat glas. Cerkev, čeprav še nedokončana, se nam je zdela veličastna. 'Kaj, ko bi se igrali ženina in nevesto?' se je spomnil eden izmed prijateljev. Vsi smo bili za to. Kako poteka poroka, smo že večkrat videli. Eden je šel iskat dve dekli, mislim, da sta

    Nosilka osrednjega lika je socialna delavka  Kristina.  Pri svojem delu se nenehno sooča z ljudmi, ki jim pomaga v stiski.  Ko jo sredi vročega poletja najdejo mrtvo na nekem parkirišču v Šentvidu, nihče niti ne sluti, kdo bi lahko bil kriv za njeno smrt. Jo je ubila lastna hči, morda celo Milena M., nekdo od sokrajanov iz vasice pod Starim vrhom? Je njena smrt povezana z izginotjem dečka pred petdesetimi leti, morda z izginotjem deklice Pije? Z ljubimci, ki jih je imela? Morilec se razkrije malo pred koncem knjige.  Psihološki triler  Kje je otrok?  vas bo navdušil, prebrali ga boste na mah! NAROČILO KNJIGE ODLOMEK iz romana KJE JE OTROK? V Zoranovih študentskih letih so Trebnje slovele po lepih dekletih. Ko je bil na počitniški praksi na tamkajšnji policijski postaji, je spoznal Judito. Z nekaj hitrimi potezami po risalnem listu je narisala njegov portret. Ko mu ga je izročila, je na njenem obrazu lebdel najprijaznejši nasmešek, kar jih je kdaj videl. V zadregi se je praskal

  Že od prve knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače sem samozaložnica. Pa da ne bo pomote: pogovarjala sem se tudi z neko večjo založbo, a mi je gospod dejal, da '' takšnega sranja pa pri njih ne bodo tiskali ''. Ko sva se kasneje, ko sem predavala na Zboru založnikov, srečala, mi je priznal, da zaradi mene in zaradi velikanskega uspeha knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače , še zmeraj ne spi! V samozaložbi sem pred nedavnim tiskala tudi KUHARSKE PRISMODARIJE i n krimič KJE JE OTROK? Mislim, da bo uspešno tudi pri teh dveh. Vsaj kaže tako. *** Žal je danes tako, da smo postali strašansko odvisni od reklam. Jemo tisto, v kar nas prepričujejo reklame, partnerje si izbiramo glede na modne trende iz različnih revij, na dopust gremo tja, kamor nas zvabijo reklame- ne srce. Odvisni smo od mnenj na družabnih omrežjih, žal. Podobno je pri knjigah: samo tisti-največji- jih lahko oglašujejo, ker imajo zato sredstva. Manjši, zlasti samozaložniki, ostajamo v senci. ** Ljuba m