Vzgoja nekoč in danes
Janko (1923) je bil eden tistih očetov, ki otrok ni nikoli tepel. Pa jih je bilo pri hiši petnajst! Dvanajst je bilo ''hišnih'', tri je vzel k sebi, ko mu je umrla sestra. »Zadoščalo je, da nas je atej samo pogledal, pa smo vedeli, kaj moramo storiti!'' je pripovedovala njegova najmlajša hčerka Apolonija (1968) »Vsako soboto nam je pregledoval ušesa. Če si jih kdo ni dobro umil, ga je blagohotno opozoril, da je nedelja Gospodov dan, ko mama kuha govejo juho in ne repe, ki raste v ušesih.« »Ko sem bila stara sedemnajst let, sem se zaljubila v Jožeta. Nekoč, ravno sem se pripravljala, da grem s prijateljicami na ples, zaslišim očetove korake po stopnicah. 'Zadnjič sem slišal nekega Jožeta, ki je zmerjal natakarico s kurbo. Uboga ženska, ki bo dobila takšnega moža. Prej ali slej bo zmeraj tudi njo,' mi je rekel, se obrnil in odštorkljal po stopnicah nazaj v svinjsko sobo, kjer je obrezoval repo. Najraje bi se razjokala, tako nesrečna sem bila! A so me pr