JUTRI 2052

Četrto  leto od izida, knjiga OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE   pa še  zmeraj  najbolj brana knjiga poletja! Hvala vam, dragi bralke in bralci! Hvala Vam, ki jo bralcem priporočate v knjigarnah. Hvala Vam, ki ste o njej spregovorili! Od srca hvala! http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174483669 POSNETEK, OD 6,40 minute naprej

Danica (1980) ''Moja babica je bila izjemna ženska. Njen spomin je bil vse do pozne starosti zelo bister. O hiši, v kateri živimo še danes, je znala povedati nešteto zgodb. Nekatere so bile srhljive, druge ljubezenske, tretje srečne ali nesrečne, večino njih pa je bila zmes enega in drugega. V spodnjih prostorih je imel ded pred 2. svetovno vojno krojaško delavnico. V kamrah- pod streho so stanovali vajenci, dve sobi pa je oddajal tudi natakaricam, ki so delale v gostilni čez cesto. Babica je poleg petih otrok skrbela še za red in spodobno obnašanje v hiši. Leta 1937 so vzeli na stanovanje Antona, ki se je prišel v naš kraj učit umnega kmetovanja z ene od največjih gorenjskih kmetij. Oče ga je poslal na ''izpopolnjevanje'', da bi fant kaj znal, preden bi doma prevzel kmetijo. Bil je zelo priden, babico in dedka je vse ubogal, kar sta mu rekla. Zjutraj je že zarana odhajal v uk, na kmetijo, kjer ga niso šparali. Nihče ni znal povedati, kdaj točno se ...

ZGODBE, KI JIH JE PISALO ŽIVLJENJE Knjiga OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE na voljo za nakup ali izposojo tudi na BIBLOS-u. https://www.biblos.si/ Sicer se zmeraj najde kdo, ki pravi, da ''niso resnične'', a nič hudega. Številni posnetki, ki jih hranim, trdijo drugače. Lepo pa bi bilo, če bi knjigo prebrali. Čas bi že bil, da nehamo verjeti, da je bilo nekoč vse tako, kot smo videli v ''Cvetju v jeseni''. Čas pa bi tudi bil, da se iz teh zgodb kaj naučimo tudi sami. :-) Mimogrede: tudi po podatkih iz knjižnic, ta knjiga sodi- in to še zmeraj - med najbolj brane slovenske knjige za odrasle. p.s. VZEMITE JO S SEBOJ TUDI NA MORJE! Pa ne verjemite, ko včasih pravijo v kakšni knjigarni, da je že razprodana. Ni! Pišite mi na jutri2052@gmail.com pa jo dobite takoj.

Ena od zgodb iz nove knjige, ki izide jeseni - Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del (podnaslov: Babice, hčerke, vnukinje) Zdravka (1946) ''Bila sem nezakonska. Mama je kot dekla služila zdaj pri tem zdaj pri onem kmetu. Vsi so jo izkoriščali in menda je imela že pri štirinajstih prvi splav. Od takrat naprej so ljudje govorili, da je bila jalova , zato so bili tako kmetje kot tudi hlapci prepričani, da ne bo nič ratalo, če se z njo malo poonegavijo. Pa ni bila neumna, le precej naivna in neuka. Ni znala niti brati niti pisati. Kdo je takrat pomislil na to, da bi bilo treba deklo pošiljati v šolo? Spala je v hlevu, kmet pa je namesto k ženi hodil k njej. Menda ga je celo vaški župnik poklical k sebi, ko je to slišal. Za pokoro mu je naložil popravilo obzidja okoli pokopališča. Pa so bili grehi odpuščeni in je spet bilo vse, kot je moralo biti. Povedali so mi tudi, da jo je kmet zmeraj vzel s seboj na sejem, in potem sta dva ali tri dni živela kot mož in žen...

 Nekaj razmislekov, zakaj se o ljudeh, kakršen je bil G. Tič nismo sposobni pogovarjati... Razlogi, zakaj se Slovenci iz svoje bolj intimne zgodovine nič(ali zelo malo) ne naučimo, tiči tudi v dejstvu, da jo zelo malo-če sploh, poznamo. Družine iz časa, ki mu rečemo ''nekoč'', radi slikamo kot trdne, pokončne, nosilke vrednot, tako moralnih kot tudi družbenih. Drži, da so pogosto bile takšne. Če ne v resnici, pa vsaj na videz. Pogosto se je v zakulisju skrivalo marsikaj, kar je povzročilo, da so se medsebojni odnosi skrhali, ni jih bilo malo, ki so posledice le-tega občutili vse življenje. Žal so potem travme prenašali tudi na potomce- vse do današnjih dni. Zato jih je danes toliko, ki so zaznamovani z ''vzorci'', ki jim ne znajo ubežati. Za Slovence je značilno, da se zelo neradi ''odpirajo'' in pogovarjajo. Pred drugimi radi tudi igrajo, da jim gre bolje, kot je, morda, videti. Ni jih tako ma...

 Spoštovani, če odštejemo otroške knjige in nekaj tujih naslovov, je knjiga OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE tudi v letu 2017 najbolj  brana knjiga v slovenskih knjižnicah! Juhuhu! Klikni na obe povezavi! DOKUMENTARNI FILM O KNJIGI ŠE ZMERAJ NAJBOLJ BRANA KNJIGA V SLoVENIJI!

DED LUKA. Po 2. svetovni vojni so za tiste, ki niso znali šparati jezika, prišli hudi časi. Tudi ded Luka se je po nekaj bridkih izkušnjah sam pri sebi- po mukah in težavah s svojo vestjo- odločil, da bo- ker ni šlo drugače- povedal, kar misli na drugačen način : ''okol rit v varžet''. Tako je naneslo, da je eden od politično nastavljenih mojstrov v Alpini vzel na piko njegovega sina Friderika.  Na vse možne načine mu je metal polena pod noge zgolj zato, ker je bil kulakov sin. Nekoč pa je naneslo, da je Luka trčil v tega mojstra v gostilni pri Bahaču.  Stopil je do njega in mu rekel:''Veš kaj, tvojega očeta sem pa jaz poznal. Pa je bil pošten dedc, ni bil baraba. Pa rad sem z njim popil kakšen kozarec vina.'' Potem se je obrnil in odšel domov, kozarec z vinom pa je ostal na šanku nedotaknjen.