Objave
Obiščete tudi trgovinico mojih vnukov
O knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače se veliko govori
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Kaj je res in kaj ni Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače · 22. avgust 2016 Iz nekega komentarja: ''….spolnost ruralnega življa tam nekje v začetku 20. stoletja. Ki je predstavljena tako, kot da so ženske bile krave, ki jih vsake toliko naskoči neveden mož. Pa vendar iz tega prostora in časa obstajajo umetnost, pisma in osebna pričevanja, iz katerih je jasno, da so naši predniki poznali tudi erotiko in strast…..’’ Gospa Luna me je opozorila na zanimivo debato, ki je – ob knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače na rob - tekla na enem od FB forumov. Povsem razumem tiste, ki so ob knjigi ''globoko razočarani'', saj so pričakovali, da bodo dobili v roke ''vrhunsko literarno delo'', dobijo pa le zbirko preprostih zapisov, ki nimajo druge ''želje'', kot da sporočajo povedano na ‘’štiri oči’’. Razumem tudi profesionalce, ki jih moti neprofesionalni ''nered'', na katerega naletijo...
Še zmeraj najbolj brana knjiga domačih logov!
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Če jo želite brati tudi vi, pišite na mail : jutri2052@gmail.com Najbolj brane knjige letošnjega poletja glede na izposojo Pripravili smo seznam petih najbolj branih knjig do sedaj glede na izposojo v vseh slovenskih knjižnicah, ki je na voljo preko sistema Cobiss: Brina Brihta (Sally Rippin) Zguba: dnevnik (Rachel Renée Russell) Dekle na vlaku (Paula Hawkins) Ob tebi (Jojo Moyes) Ogenj, rit in kače niso za igrače (Milena Miklavčič)
"Don’t Play With Fire, Ass and Snakes”
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Nekaj utrinkov iz zgodb: Kristina (1923): ''Pri nas, na Kozjanskem, kjer je že od nekdaj vinorodno območje, je bilo veliko revščine. Bilo pa je tudi veliko alkohola in družinskega nasilja. Naš ata je bil za glavo manjši od mame, a je kljub temu pred njim velikokrat bežala na varno. Vzgojili so jo, da se možu ne sme upirati, ker je to velik greh. Ko jo je ujel, jo je najprej natepel. Padalo ni le po telesu, tudi po glavi. Ko se je upehal, ji je ukazal, naj gre v hišo in se uleže na peč. Tam smo včasih imeli ''rancalo''. To je bila lesena naprava, ki je za kakšen decimeter molela čez rob peči. Mama se je vanjo ulegla in čakala. Ob straneh sta bili dve odprtini, skozi katere je morala vtakniti nogi. Potem je ata stopil na klop, spustil hlače in toliko časa zabadal v mamino mednožje, dokler mu ni prišlo. Mama se zaradi stranic, ki so jo utesnjevale ob straneh, ni mogla premakniti niti za centimeter. Kadar je bil ata pijan, je mučenje trajalo ur...