SAMOZALOŽNIKI

-

 




SAMOZALOŽNIKI

Samozaložništvo je v slovenski kulturi resnično kot zadnja luknja na piščali – tista, ki jo redko opazijo, a brez nje melodija ni popolna.

V zadnjem času, ko so t. i. umetniki na tapeti zaradi izjemnih pokojnin, mi pogosto rečejo, ej, Milenči, bodi raje tiho, prej ali slej boš tudi ti prišla na vrsto zanjo! Kakšna zmota! Samozaložniki smo pogosto spregledani, brez finančne podpore, subvencij ali kakšnega drugega zaledja, o katerem se danes veliko govori. In se ga celo zahteva!

Naše delo je čista in nesebična strast, a hkrati osamljena pot, kjer sami nosimo breme pisanja, urejanja, tiskanja in promocije. Kot sirote Jerice se prebijamo skozi trnovje brez varne mreže, kamor bi se ujeli, če bi nam spodrsnilo. Slovenska kulturna krajina je bogata, a samozaložniki ostajamo na obrobju, kjer se redko sliši naš glas. Med tiste, ki se trkajo po prsih, kako zaslužni so, nimamo vstopa! Smo kot samotni kovači, ki v tišini kujemo umetnine, medtem ko drugi - tudi s pomočjo podpornih institucij - uživajo sadove svojega dela. Kljub temu knjige, če Bog da, in če imamo srečo - najdejo bralce, ki cenijo avtentičnost in neodvisnost. Redki se zavedajo, koliko vztrajnosti, poguma, zaupanja v to, da delamo prav, koliko vere v lastno pisanje samozaložniki potrebujemo! Morda je čas, da naše knjige - vsaj kdaj pa kdaj - najdejo pot do src bralcev.













Pri izdaji vsake od teh mojih knjig sem bila ''deklica za vse''.
Izid (moje) knjige v samozaložbi, če upoštevam, urednika, lektorja, oblikovalca in tiskarja, znese cca 5.000 evrov. V ta znesek NI všteto moje delo!

To je dejstvo, to ni ''jokanje in stokanje''! 😊😊



Za knjigo, ki izide v eni od slovenskih založb, pa stoji čisto druga zgodba:

Ko pisatelj prinese t.i. rokopis na slovensko založbo, knjigo »ustvari« ekipa strokovnjakov, ki rokopis preoblikuje v končni izdelek. Ključni akterji so:


  1. Urednik: Pregleda rokopis, predlaga vsebinske in slogovne izboljšave ter uskladi vizijo z avtorjem. Pri manjših založbah je urednik pogosto edini, ki vodi celoten proces.
  2. Lektor: Popravlja jezikovne napake, slovnico in slog, da je besedilo tekoče in pravilno.
  3. Korektor: Pregleda besedilo za tipkarske in druge drobne napake, pogosto po lektoriranju.
  4. Oblikovalec: Pripravi naslovnico, izbere tipografijo in oblikuje prelom (postavitev besedila). Pri ilustriranih knjigah je vključen tudi ilustrator.
  5. Tiskar: Fizično izdela knjigo, kar vključuje tisk in vezavo.
  6. Tehnični urednik (pri večjih založbah): Nadzira tehnične vidike, kot so formati, kakovost tiska ali priprava za e-knjige.

Distributerji
  1. Logistika in dostava: Distributerji poskrbijo za fizični prevoz knjig od tiskarne ali založbe do knjigarn, knjižnic in drugih prodajnih mest. Organizirajo skladiščenje in zagotavljajo pravočasno dobavo.
  2. Prodajna mreža: Vzpostavljajo in vzdržujejo stike s knjigarnami (npr. Mladinska knjiga, Konzorcij), spletnimi trgovinami (npr. Emka, Book Depository) in knjižnicami. Pogosto svetujejo o povpraševanju in razporeditvi knjig.
  3. Promocija (posredno): Distributerji lahko knjigarnam priporočajo določene naslove ali poskrbijo, da so knjige vidno razstavljene. Včasih sodelujejo pri sejmih ali drugih dogodkih.
  4. Upravljanje zalog: Spremljajo prodajo in zaloge, obveščajo založbe o potrebah po dotisu ali vračilih neprodanih izvodov.
  5. Finančni posredniki: V nekaterih primerih zbirajo plačila od knjigarn in jih posredujejo založbam.
  • Vzpostavljanje prodajnih kanalov: Povezujejo se z mednarodnimi knjigarnami, distributerji ali spletnimi trgovinami v ciljnih državah. Na primer, za angleško govoreče trge sodelujejo s platformami, kot je IngramSpark, ali velikimi distributerji, kot je Baker & Taylor.
  • Prilagajanje trgu: Poskrbijo, da so knjige ustrezno predstavljene glede na lokalne standarde (npr. ISBN, formati, cenovne politike). Pri prevodih sodelujejo z založbami, ki so kupile pravice, in zagotavljajo distribucijo prevedenih izdaj.
  • Promocija in mreženje: Na mednarodnih knjižnih sejmih (npr. Frankfurt, Bologna) distributerji pogosto zastopajo založbe, promovirajo naslove in sklepajo posle za pravice ali distribucijo. Pomagajo tudi pri uvrstitvi knjig v kataloge ali na vidna mesta v knjigarnah.

    • Kdo je še vključen?

    • Tržnik ali PR-strokovnjak (1–2 osebi): Pri večjih založbah (npr. Mladinska knjiga, Beletrina) je za promocijo odgovorna oseba za odnose z javnostmi ali marketing.
    • Avtor sodeluje - če sploh - pri promociji, bodisi prek branj, intervjujev ali družbenih omrežij.
    • Zunanji sodelavci (po potrebi): Občasno založbe najamejo zunanje agencije za PR, fotografe ali snemalce za promocijske materiale, kar doda 1–3 osebe.
    • Knjigarnarji in distributerji: Posredno sodelujejo pri promociji z razstavljanjem knjig ali organizacijo dogodkov.
    Sredstva za promocijo:

    • Družbena omrežja in spletne strani: Brezplačno ali z minimalnimi stroški (oglaševanje na Instagramu, Facebooku, X-u), kar je najpogostejše. Manjše založbe se zanašajo na organsko doseganje občinstva.
    • Tiskani in spletni mediji: Pošiljanje recenzijskih izvodov, organizacija intervjujev ali objava oglasov (npr. v Delu, Dnevniku). Stroški so odvisni od medija; pogosto gre za nekaj sto evrov.
    • Dogodki: Predstavitve, branja ali sejemske stojnice (npr. Slovenski knjižni sejem). Organizacija dogodka stane od 100 do 1000 evrov, odvisno od lokacije in obsega.
    • Promocijski materiali: Plakati, zaznamki, videoposnetki ali naslovnice za splet. Stroški se gibljejo od 50 do 500 evrov.
    • Subvencije: Nekatere založbe uporabljajo sredstva JAK (Javna agencija za knjigo) ali drugih skladov za promocijo, kar lahko pokrije del stroškov.
    Avtorski honorar, ki ga prejme pisatelj ali pesnik, je odvisen od več dejavnikov, vključno z vrsto dela, založbo, pogodbo, trgom in prodajo knjige. Tukaj so ključne točke:
    1. Odstotek od prodaje:
      • Pisatelji običajno dobijo honorar v obliki odstotka od maloprodajne ali neto cene knjige. V Sloveniji se ta odstotek giblje med 5 % in 15 % od maloprodajne cene, pogosto okoli 8–10 % za tiskane knjige. Za e-knjige je odstotek lahko višji, npr. 20–25 %, saj so stroški nižji.
      • Pesniki pogosto dobijo nižje honorarje, saj je trg za poezijo manjši, včasih tudi pavšalni znesek namesto odstotka.
    2. Pavšalni honorar:
      • V nekaterih primerih, zlasti pri manj znanih avtorjih ali specifičnih projektih (npr. učbeniki, antologije), založba plača enkratni pavšalni znesek, ki je lahko od 100 € do nekaj tisoč evrov, odvisno od obsega dela in ugleda avtorja.
    3. Avans:
      • Pri večjih založbah lahko avtor dobi avans (npr. 500–5000 € ali več pri uspešnih avtorjih), ki se kasneje odšteje od honorarjev. V Sloveniji so avansi pogosto skromni ali jih sploh ni.
    4. Drugi viri zaslužka:
      • Avtorji lahko zaslužijo tudi prek knjižničnega nadomestila (v Sloveniji ga izplačuje IZUM), ki je odvisno od izposoje njihovih del v knjižnicah. Zneski so običajno nekaj sto evrov letno za povprečne avtorje.
      • Pesniki in pisatelji lahko dobijo honorar za javne nastope, branja ali delavnice (npr. 50–200 € na dogodek).
    5. Pogodba in pogajanje:
      • Višina honorarja je močno odvisna od pogajanj in pogodbe. Priznani avtorji imajo boljše pogoje, medtem ko začetniki pogosto sprejmejo nižje zneske.
      • Pomembno je preveriti, ali pogodba vključuje pravice za prevode, priredbe ali druge formate.
    6. Tržne razmere v Sloveniji:
      • Slovenski trg je majhen, zato so honorarji relativno nizki. Za povprečno knjigo (npr. 1000 prodanih izvodov po 20 €) bi avtor pri 10 % honorarju zaslužil 2000 € (pred obdavčitvijo). Poezija pogosto doseže manjše naklade, zato so zaslužki nižji.
    Primer:
    • Pisatelj izda roman, ki se proda v 1500 izvodih po 25 €. Pri 10 % honorarju dobi 25 € × 1500 × 0,10 = 3750 € (minus davek).
    • Pesnik izda zbirko z naklado 300 izvodov po 15 €. Pri 8 % honorarju dobi 15 € × 300 × 0,08 = 360 €.
    Avtorske pravice v praksi (pisatelji in pesniki)


    Založniške pogodbe: Avtor običajno prenese pravice za izdajo knjige na založbo v zameno za honorar (glej prejšnji odgovor). Pogodba mora jasno določiti, katere pravice se prenašajo (npr. samo za slovenski trg ali tudi za tuje prevode).

    Javna izvedba: Če pesnik javno bere svojo poezijo ali pisatelj nastopa, ima pravico do nadomestila za javno uporabo dela.

    Knjižnično nadomestilo: V Sloveniji avtorji prejemajo nadomestilo za izposojo njihovih del v knjižnicah, ki ga izplačuje IZUM na podlagi podatkov o izposoji.

    Digitalna uporaba: Avtorske pravice veljajo tudi za e-knjige, avdio knjige ali objave na spletu. Avtor mora biti pozoren, da ne dovoli nepooblaščene spletne objave.

    Komentarji

    1. Anonimni23. maj 2025 ob 03:19

      Že dve leti imam napisano besedilo za knjigo, ki opisuje življenje družine po smrti otroka. In nato boj s sodnimi mlini in zdravstvenim sistemom. Vse je podprto s priloženo dokumentacijo in pravnim mnenjem.
      Pa slovenske založbe ne morem prepričati v izdajo. Sama finančno ne zmorem.

      OdgovoriIzbriši

    Objavite komentar

    Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

    EVA IN OČE

    -
    Slika
        Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
    Preberite več

    KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

    -
    Slika
      Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
    Preberite več
    -
    Slika
        KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
    Preberite več