praktični, pa morda še zmeraj uporabni nasveti iz starih časov

 

Author

Karel Jirak

V "starih časih" so ljudje imeli veliko praktičnih nasvetov, ki so temeljili na izkušnjah, iznajdljivosti in podedovanih modrostih.

Meni zelo ljub rek, ki se ga držim, če le morem, se glasi:

1.      ''Več, kot v družini naredijo drugi, manj je tebi treba.'' Z njim so hoteli dopovedati zlasti ženskam, da se svet ne bo podrl, če ne bodo imele nad vsem ''kontrolo''.

2.      "Kar te ne ubije, te okrepi."

Ta misel je spodbujala vzdržljivost. Ljudje so verjeli, da lahko vsaka težava, ki jo preživiš, služi kot lekcija za prihodnost.

3.      "Varčuj, ko je obilje, da imaš, ko je kriza."

Sušenje mesa, vlaganje zelenjave, kisati zelje in repo, so bile praktične metode, s katerimi so si zagotovili zaloge za zimo ali obdobja pomanjkanja.

 

4.      "Zgodaj v posteljo, zgodaj na delo."

Življenje je bilo vezano na naravne ritme – vstajanje s soncem in delo, dokler je svetloba, je povečalo produktivnost in ohranjalo zdravje.

5.      ''Strok česna na dan, odžene bolezni stran''.

6.      "Pomoč soseda je zlata vredna."

Če je nekdo izgubil streho nad glavo, so sosedje priskočili na pomoč pri obnovi – solidarnost je bila ključ do preživetja. Vsa vas je tudi pomagala, če so otroci ostali sirote.

Nasveta, kot sta bila

7.      "Ne troši več, kot imaš," ali "Shrani za črne dni," je pomagal preprečiti dolgove in pripraviti ljudi na nepričakovane težave.

 

8.      "Sadi ob pravi luni."

Kmetje so opazovali lunine mene: setev in sajenje sta bila priporočljiva v rastoči luni, pobiranje pridelkov pa v padajoči. Verjeli so, da luna vpliva na rast.

 

9.      "Zemlja mora dihati." "Ne izčrpaj zemlje, daj ji, kar vzameš."

Redno rahljanje tal in dodajanje organskih gnojil, kot je kompost ali gnoj, sta ohranjala rodovitnost.

10.  "S kolobarjenjem do več pridelka!"

Sajenje različnih rastlin skupaj (npr. koruza, fižol in buče – t. i. "tri sestre") je preprečevalo škodljivce in izboljševalo pridelek.

 

11.  "Pazi na vreme."

Ljudje so se zanašali na znake narave: "Če so oblaki rdeči zvečer, bo jutro lepo vreme," ali "Če ptice letijo nizko, prihaja dež."

 

12.  "Nič ne zavrzi, vse porabi."

Ostanke hrane so predelali v juhe, kosti skuhali za jušno osnovo, stare obleke pa popravili ali predelali v krpe.

 

13.  "Drva zlagaj pametno, da gorijo počasi."

Ohranjanje ognjišča je bilo ključno – z njim so kuhali, greli dom in sušili zelišča.

 

14.  "Čistoča je pol zdravja."

Redno čiščenje doma z naravnimi sredstvi, kot je kis ali soda bikarbona, je preprečevalo bolezni.

15.  "Delaj, kar govoriš."

Starši so bili zgled – če so želeli delavne otroke, so sami trdo delali.

 

16.  "Otroci vidijo, kar počneš, ne kaj rečeš."

 

17.  "Trda roka, mehko srce."

Disciplina je bila pomembna, a so otroke učili tudi sočutja in spoštovanja do drugih.

 

18.  "Narava je učiteljica."

Otroke so pošiljali ven, da se učijo skozi igro, delo na polju ali opazovanje živali.

 

19.  "Iz zgodb se učimo modrosti."

Zvečer so pripovedovali pravljice in legende, ki so učile moralne vrednote in življenjske lekcije. Zgodbe, kakršne najdete v zbirki Ogenj, rit in kače niso za igrače so se njega dni pripovedovale in se širile od ust do ust. Ljudje so verjeli, da se je bolje učiti iz izkušenj drugih, sploh če so bile bridke, kot iz lastnih.

20.  "Išči srce, ne videza."

Ljudje so cenili značaj, delavnost in zanesljivost pred zunanjostjo, prepričani, da lepa zunanjost mine, dobrota pa ostane.

 

21.  "Spoznaj ga/jo pri delu."

Partnerja so pogosto izbirali na podlagi tega, kako se obnašajo v vsakdanjem življenju – na polju, v vasi ali pri skupnih opravilih.

 

22.  "Ples je ogledalo duše."

Na vaških veselicah in plesih so opazovali, kako se plesalec/plesalka obnaša tudi do tistega plesalca, ki ni njen fant ali mož/dekle ali žena. Detaili so jim povedali, kdo je vreden zaupanja in kdo ne. Saj poznate rek:''Odšla je kot kurba s plesa.''

 

23.  "Poslušaj starejše, a izberi sam."

"Poroka je za dva, ne za celo vas."

Družine so dajale nasvete, a na koncu je bila odločitev posameznikova. 

24.  V "starih časih" je zeliščna medicina igrala ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in zdravljenju bolezni, saj so ljudje imeli omejen dostop do sodobnih zdravil. Znanje o zdravilnih rastlinah se je prenašalo iz roda v rod, temeljilo pa je na opazovanju narave in izkušnjah. Zelišča so nabirali ob pravem času: cvetove zgodaj zjutraj, ko so še rosni, korenine jeseni, ko so rastline shranile moč, in liste, ko so bili najbolj sveži. Uporabljali so zmerne količine, saj so vedeli, da pretiravanje lahko škoduje.

 

25. "Bolje kapljica pravega, kot vedro napačnega."

 

25.  "Narava zdravi tisto, kar raste blizu."

Verjeli so, da lokalne rastline najbolje pomagajo pri težavah, značilnih za določeno območje. Prav bi bilo, če bi temu verjeli še danes.

 

 

Nasvet: "Ko te stiska v duši ali trebuhu, popij kamilico."  "Rman je vojakov prijatelj".( sveže liste so zmečkali in položili na rane).  "Kopriva peče, a zdravi."  "Dušica diši in pljuča čisti."  "Bezeg odžene prehlad iz hiše."  "Ognjič kožo objame kot sonce."  ''Česen je kmetov zdravnik." 

Nabirali so le zelišča, ki so jih dobro poznali, saj so vedeli, da so nekatere rastline strupene (npr. volčja črešnja).  Kombiniranje preveč zelišč je lahko zmanjšalo učinek ali povzročilo težave.