BAB'CE
nekaj zgodb iz knjige BABIŠTVO NA LOŠKEM, dr. Toneta KOŠIRJA
Drobnjakov štrukelj
Pozno popoldne se pripelje s kolesom in pravi, da se zelo mudi. Pograbim torbo in mu na svojem novem kolesu sledim v Zeleno dolino daleč ven iz Žirov. Žena je bila sama v hiši. Vsi drugi so bili na polju. Takoj začnem pripravljati za porod. Žena pa pravi: »Najprej mi naredi štrukelj, bom že počakala.« Nič ni pomagalo prepričevanje, da sem vendar prišla pomagat njej in da me tisti štrukelj prav nič ne briga, ona pa, da moram najprej v kuhinjo in dati štrukelj v model, da bo ona že počakala. Včasih kdo zahteva, da ubogamo in brez upiranja se moramo podrediti. Šla sem v kuhinjo, kjer je vzhajalo testo. Na vrtu sem odrezala šop drobnjaka, ga zrezala, razvaljala testo, poškropila z maslom, ga pomazala s stepenim jajcem in potresla z drobnjakom. Zvila sem štrukelj in ga dala v model. Med tem sem s strahom poslušala stokanje v hiši (dnevni sobi) in se bala, da bo ženska kar sama rodila. Pohitela sem k njej in v nekaj minutah je povila zdravo deklico.
Potem sem prihajala dvakrat na dan. Zjutraj sem najprej uredila starejše tri otroke, stare od eno do sedem let in jih oddala možu v hlev, nato sem se posvetila otročnici in novorojenčku. Tretji dan sem prišla malo prej kot po navadi. Srečali sva se na dvorišču, ko je nesla golido mleka iz hleva. Hitela je praviti, da je morala v hlev, ker mož ni nikoli molzel. »Kdo pa vam je včeraj in prejšnji dan molzel?« sem naivno vprašala. »Kdo, kdo, jaz vendar.« Tako je kakšne štiri ure po porodu vstala, spekla štrukelj v peči pa še pomolzla, da je bilo delo opravljeno.
Kadar sedaj pečem štrukelj doma, se vedno spomnim na peko drobnjakovega štruklja, ki je bil važnejši kot tisto dete, ki je prihajalo. Tudi naslednja leta sem večkrat bila pri kmetici v Zeleni dolini. Enkrat je še rodila doma; takrat ni bilo treba peči, le rodili sva, vendar je imela vedno več povedati o mladih pujskih, kako se rihtajo v hlevu, kot pa o svojih otrocih. Ti so zrastli kar mimogrede. »S pujski, veste, pa je veliko dela in tudi paziti je treba nanje,« je še dodala. (Zapisala Julka Klemenčič, Žiri)
💓
Prva leta po drugi vojni so babice dobivale dodatne živilske nakaznice. Pri tem ni bilo razlike med tistimi, ki so delale v porodnišnici, in zasebnimi na terenu. (122) Tedaj je postopoma prišlo tudi do urejanja plačila babic za pomoč pri porodu, pri čemer je prišlo do znanih razlik med zdravstvenozavarovanimi ženskami, ki so bile bodisi same zaposlene bodisi so bili zaposleni njihovi možje. Nezavarovani, predvsem kmetje, so morali plačevati za porodno pomoč sami. Leta 1949 je zavarovani porodnici na osnovi potrdila, ki ga ji je napisala babica, Federalni zavod za socialno zavarovanje povrnil stroške za nakup nove dečje opreme. Pogoj za povrnitev je bil živ novorojenec in izjava babice, da je mati imela ob porodu novo in čisto opremo. Drugi del istega obrazca je bil namenjen babici, saj je z njim obračunala stroške za pomoč pri porodu. Na tem obrazcu je porodnica potrdila s podpisom, da jo je babica zares oskrbovala in koliko časa.
💓
Je babica po porodu vse pospravila za seboj in se odpravljala domov. Novorojenčev oče, kmet, ki je bil pravkar prišel z njive, pa se razburi: "A južne (kosila) nam pa nisi skuhala?!" (Povedala Francka Finžgar)
Ko se je neke noči vračala z reševalcem iz ljubljanske porodnišnice, je le nekaj sto metrov proč pritekel na cesto moški in ju ustavljal z mahanjem rok. Ustavila sta se in moški jima je povedal, da z ženo gresta peš v porodnišnico, a jo je uhitelo in otrok se bo kar tam rodil. Naredila sta, kar se je pač na cesti moglo in porodnico odpeljala v porodnišnico (Povedal Alojzij Vrhovnik).
Neki kmet, bilo je visoko v poljanskih hribih, je prepovedal prevoz žene in prezgodaj rojenega otroka v bolnico, ker bi žena ne mogla pomagati pri žetvi. Zdravnik je babici svetoval, naj zahteva od kmeta podpis izjave o nasprotovanju ustrezni pomoči. Kmet je izjavo podpisal, nedonošeni novorojenec pa je čez en teden doma umrl (Povedala Julija Bergant).
še o babicah iz okolice Kranja:babice
še o zibelkah: zibelke
Veliko podobnih zgodb najdete tudi v zbirki OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE.
Komentarji
Objavite komentar