O VREMENU

 

Opazovanje in napovedovanje vremena: med laiki in profesionalci

  Milena Miklavčič

 

Uvod

Napovedovanje vremena je bilo eno bolj razširjenih področij ljudskega vedenja. Pričevalcev, ki še pomnijo vremenske napovedi, reke, pregovore, vremenske ključe in druge vremenske modrosti, je vedno manj. Profesionalna meteorologija je prinesla napredek na osnovi večjega znanja tako z vidika opazovanja kot napovedovanja.

Naši predniki, kmetovalci, so bili življenjsko odvisni od vremena. Skozi stoletja so se dokopali do bogatih znanj, povezanih z napovedovanjem vremena, ki so jim omogočale, da so naravo bolje razumeli in se ji lažje prilagajali, ko je napočil čas za delo na njivah, poljih, travnikih in v gozdu.

V stikih s številnimi domačini sem začela prepoznavati, kako starosvetnosti, povezane z vremenom, tonejo v pozabo.

Tudi zato v pričujočem besedilu preteklosti posvečam večjo pozornost, čeprav sam naslov nakazuje vprašanja o razmerju med laiki in profesionalci.

Podatke, ki sem jih zbrala, so nastali na podlagi ustnega izročila, ki ga v nekaterih redkih družinah cenijo in ohranjajo še danes.

Pratike in koledarji

Žirovski kmetovalci so si pomagali tudi s pratiko: Vodnikova, ki je izhajala od leta 1927 do konca 2. svetovne vojne, Delavska in Stoletna pratika. Mohorjevi koledarji so bili prav tako v vsaki hiši. Brskanje po teh starih knjigah je zelo zanimivo. Napovedi vremena so bila pospremljena s podobami svetnikov, pregovori, gibanjem sonca in luninih men, dodani so bili tudi simboli, s katerimi so na podlagi stoletnih izkušenj napovedovali, kakšno bo tisto leto vreme. Založniki so bili tudi praktični: dodane so bile prazne strani za beleženje dejanskega stanja vremena. V stoletni pratiki pa so napovedovali vreme vse do konca 20. stoletja. Vremenski ključ zvezdoslovca Friderika V. Herschela je leta 1839 odobrila tudi dunajska Kmetijska družba, posredno so se z njim seznanili tudi predniki (Žirovci).

Nekateri so se ravnali po Sanjski knjigi. Verjeli so, da se lahko tisto, kar se jim sanja ponoči, naslednji dan uresniči. Če se jim je sanjalo o nepričakovanem sončnem mrku, je to pomenilo, da se letini ne obeta nič dobrega.

Bili so prepričani, (še danes so), da vreme precej točno napovedujejo tudi nekatere zdravstvene težave (revmatizem), različne nevrološke bolezni (živci), kurja očesa.

Vreme so napovedovali kratkoročno – za dnevne potrebe in dolgoročno, upoštevajoč oblike oblakov nad obzorjem, smeri vetra, obnašanje ptic, oglašanje žab, spremembe na rastlinah, zgoden ali bolj pozen prihod znanilcev mraza in snega, opazovanje, zvezd, luninih men, merjenje padavin.

Opazovalci vremena so bili osredotočeni na lokalne posebnosti. Žirovcev več kot toliko ni zanimalo vreme po Gorenjskem ali Notranjskem in obratno.

 

Vetrovi in vlaga

Pomembno vlogo pri proučevanju vremena so imeli tudi vetrovi. Severovzhodni so prinašali jasno vreme, jugovzhodni pa padavine. Hude ure so se bali takrat, ko se je močan veter z jugovzhoda spremeni v južnega, kar je bilo pospremljeno tudi z grmenjem in plohami. Če je bilo za nameček še soparno, je po mnenju sogovornikov, padala tudi toča. 

Veliko so dali na količino vlage v zraku. Preverjali so jo že zarana, če ni šlo drugače, pa tako, da so z roko potipali mokroto v travi.

Janez je povedal, da je oče vsako jutro stopil na prag, poslinil prst in preveril, od kod piha. Šele potem je dal družini povelje, kaj bo kdo od njih počel čez dan.

Lunine mene

Upoštevali so jih pri kmečkih delih na polju, v hlevu, pri spravljanju različnih pridelkov, pri klanju živine. Skrbno so beležili, kdaj so nastopile lunine spremembe. Primer: če se luna spremeni med polnočjo in drugo uro, bo med 15. aprilom in 16. oktobrom lepo vreme, pozimi pa mrzlo, a le v primeru, če ne bo pihal jugozahodnik. Lunine spremembe so izpisali na list papirja in ga obesili v hiši na vidno mesto.

Svetnice in svetniki

Brošura Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah, Ivana Šašlja, je potovala po Žireh iz rok v roke. Nekateri so se je učili tudi na pamet. K svetnikom so molili v želji, da jih obvarujejo vsega hudega. Sv. Herbert in sv. Tilen sta bila zavetnika proti suši. Ko so za kakšno ohcet šli na Dolenjsko po vino, so se ustavili v Višnji Gori, kjer je cerkev sv. Tilna ter molili za lepo vreme.

Nekaj vremenskih pregovorov povezanih z vremenom:

Kadar sv. Pavla sneži ali deži, letina slaba in huda preti.

Če sv. Vinka sonce peče, obilo vina v sode teče.

Če sv. Matije dan zmrzuje, še štirideset dni mraz prerokuje.

Če je sv. Pankraca dan lepo, bo vino močno.

Če je sv. Urbana dan lepo, rado suši se po letu seno.

Če na sv. Jakoba dan grmi, bodo orehi in lešniki piškavi.

Sv. Jerneja meglice popijejo strd za potice.

Sv. Gal suhoten oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.

Če je na Martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.

Podobice z ''vremenskimi'' svetniki so krasile molitvenike. Pregovore pa so ženske izvezle tudi na prte.

 

Drugi pripomočki za napovedovanje vremena

Vreme so napovedovali tudi s pomočjo nekaterih živali. Pajki, denimo, ob lepem vremenu pletejo mreže. Marsikje so imeli doma, v kozarcu, zeleno regico. (danes je v Žireh ni več slišati). Zgodnje zbiranje lastovk je napovedovalo dolgo zimo. Če je srnjak lajal čez dan, če se je žolna prepogosto oglašala, če so se škorci zbirali v jatah, so vedeli, da se bliža deževno obdobje. Angela se spomni, da je njena mama verjela, da slabo vreme napovedujejo tudi kokoši, ki zvečer nočejo leči k počitku.

Predniki so imeli izurjeno oko za obnašanje rastlin. Bodeča neža je bila za Žirovce najbolj znana rastlinska napovedovalka vremena. Če se je zaprla, so vedeli, da bo deževalo. Smrdljička se v suhem vremenu zvije, v vlažnem pa zravna. Če se kurja črevca odprejo zjutraj in ostanejo odprti do štirih popoldne, bo lepo vreme vsaj do jutra, če pa ostanejo zaprti, je pričakovati dež.

Napovedovanje vremena po žirovsko

Za Žiri je značilen rdeč kamen, ki ima v sebi več vlage kot bel. Ko je kamenje po različnih grapah (Zabrežnik, Rakulk) postalo vlažno in spolzko, je dež padal že čez par dni. V petdesetih in tudi še v šestdesetih letih so ga nekateri graditelji uporabljali pri gradnji hiš. Še danes jim ''napoveduje'' slabo vreme, saj obilo vleče nase vlago.

Pajčevina po travi: zjutraj- lep dan, če je pa ni, prihaja slabo vreme.

Rosa v travi: lepo bo. Če je trava suha- dež bo.

Če se oblači od Gričarja do Krištana v Jarčji Dolini, bo kmalu padal dež.

Kadar je bilo oblačno na Svete tri kralje, so rekli:« Lahko gremo še enkrat obrnit seno.«

Če se bliska od Šurka čez Zabrežnik, bo suša, če se bliska nad Gričarjem- se pa boj ujme.

Megla na Ledinici na tleh- gremo kosit, če je bila megla v zraku- dež bo.

Kadar so žabe zvečer regljale- lepo vreme, ko so utihnile - vreme se bo ferderbalo.

Lastovke, ko letajo pri tleh - slabo vreme, če letajo višje, ker so muhe in mušice višje, bo lepo vreme.

Če listje zgodaj odpade- zgodnja zima, če je bilo na vejah še ob vahtih, ne bo še zime.

Macesni: če zgodaj izgubi iglice- bo kmalu zametel sneg, če spomladi zgodaj ozeleni- ne bo več snega.

Kadar je pihalo s Sela v Zabrežnik-čez tri dni bo dež.

Pri Krištanu so imeli pred 50 leti pava. Kadar je pel, pa da se ga je slišalo na Selo- dež bo. Če se ga ni slišalo- lepo bo.

Kadar se na Selu slišijo zvonovi cerkve Sv. Martina, bo dež, bogvarij, da se sliši tudi z Goropek ali Breznice! Huda ura se bliža!

V starih Žireh so včasih govorili, da se bliža huda ura, če se zbirajo črni oblaki v smeri Vrsnika.

Če je bil vlažen ''ještrng'' (pod) v veži kmečke hiše, se je napovedovalo slabo vreme. Enako, če so se rosile šipe na oknih.

(Pre) zgodnje zbiranje ptic jeseni je napovedovalo hudo zimo.

Sitne ženske in še bolj sitni otroci pa dolgotrajno deževje.

V Račevi je neka ženska napovedovala vreme s pomočjo miši. Če so zgradile hodnike globoko, je sledila dolga in mrzla zima, če so bili ti tik pod površjem, pa je mila zima.

Rdeče nebo zjutraj je pomenilo, da se obetajo vremenske nevarnosti čez dan, rdečkasto nebo zvečer je napovedovalo lep naslednji dan.

Molitev, zvonjenje in procesije

Naši predniki so bili še zelo verni. Zaupali so v molitev, priprošnje. Bili so prepričani, da jim bo Božja pomoč stala ob strani tudi v primeru hujše suše, poplav in drugih vremenskih neprilik, povezanih z udarci strele, posledično s požari, ki so uničevali kmetovo imetje.

Zatekali so se k svetnikom v iskreni želji, da bodo uslišali njihovo gorečo molitev. Ob godu sv. Marka so se - ponekod še vedno- vrstile ''Markove procesije''. Po navadi so šle po poljih in njivah, ljudje pa so ob prepevanju ''velikih litanij'' vseh svetnikov prosili za varstvo pred naravnimi katastrofami, za lepo vreme, za dobro letino. Brigita se še spomni, kako je njena prababica zvonila ob napovedani hudi uri na Ledinici. Janez pa ne bo pozabil hudomušne, a resnične anekdote:«Žirovci so šli peš na romanje, na Brezje. Med verniki je bil tudi kmet, ki se je odpravil na pot že iz navade. Malo pred Trebijo pa le vpraša soseda, zakaj sploh romajo. Ta mu šepne nazaj, da zato, da bodo prosili za dež. Pa kmet zajame sapo in reče, no, tega mi pa ni treba. Moji travniki ležijo v močvari, vode imam že brez molitve do vrh glave dovolj. Pa stopi iz vrste, se obrne in gre domov.«

Koliko, če sploh, je molitev pomagala, sogovorniki niso vedeli. Drži pa misel enega od njih, da so z molitvijo imeli vsaj upanje, da bo narava uslišala njihove priprošnje.

Od hišice do barometra

Predniki so si pri napovedovanju vremena pomagali tudi z različnimi pripomočki. Eden takšnih, zelo razširjenih, je bila vremenska hišica. Podarjali so jih parom ob poroki, prepričani, da nov dom potrebuje tudi dobrega napovedovalca vremena.

Andrej:«Moja stara mama jo je obesila v okno. Takrat so še imela dvojna zapiranja. V hišici sta bila v narodno nošo pobarvana moški in ženska, ki sta se -glede na vreme - vrtela noter in ven. Če se je napovedovalo deževno vreme je ven pogledala ženska, če sončno pa moški. Skrivnost njunega vrtenja je bila odvisna od vlažnosti zraka. Ploščica s figuricama je bila obešena na zvito vrvico, ki se je v vlažnem vremenu odvijala zaradi povečanja vlage v vrvici, pri suhem pa navijala. Vrvica je bila narejena iz svinjskih črev, ki so jih v ta namen najprej posušili. Na vsake toliko časa so jih navlažili s svinjsko mastjo, da se ne bi preveč izsušila.«

Metodov oče je imel doma barometer, ki ga je še pred vojno kupil od potujočih trgovcev iz Dalmacije. Koliko se je nanj tudi spoznal, se sogovornik ne spomni. Na steni, kjer je visel, je z okorno roko, s svinčnikom pripisal, pri kateri črtici je vreme stanovitno, suho, lepo. Na nasprotni strani pa je zabeležil spremenljivosti, povezane s padanjem zračnega tlaka od vetrovnega vremena do deževnih ploh in snežnih padavin. Tudi otroci so vedeli, da če začne tlak padati okoli poldneva, bo že popoldne dež. Če bo padal polagoma in dolgotrajno, se obeta dolgotrajen dež. Kadar se dviga počasi, bo nastopilo trajno lepo vreme.

Še opomba enega od sogovornikov: zaradi pripomočkov za napovedovanje vremena, ki so prišli v hišo, kar naenkrat ni bil le oče tisti, ki je o vremenu vedel vse. O delovanju barometra so se otroci učili tudi v šoli in hočeš nočeš, je oče moral kdaj pa kdaj prisluhniti tudi njim.

Nekaj misli o vremenu iz prve roke

Milan:«Če je imel Blegoš "kapo", se je vreme pokvarilo.«

Jožica:«Ko se je na domači svinjski masti v deži, v jamici naredila mlakica, se je pripravilo na dež. Takrat nismo kosili sena. To še danes drži.«

Marija:«Se pa spomnim, da je mama rekla, kadar je bil okrog lune(meseca) krancl(venec), kakšno vreme bo, lepo ali slabo, pa ne vem.«

Ema:«Če pleza močerad gor, bo lepo vreme, če gre pa dol, bo pa dež.«

Karolina:«Saj se mi boš smejala, ampak je res. Na mezinčku noge sem imela kurje oko, ki je zanesljivo napovedalo dež že kak dan ali več pred tem. Delala sem v tovarni, kjer so delali tudi taki, ki so imeli doma kmetijo. In marsikdo me je prišel vprašat, če lahko pokosi travnik...Najprej malo za hec, potem smo pa ugotovili, da je moja napoved zelo natančna.«

Marija:«Pri nas so rekli: na Žirovsk se svit, kula pod striho dit! Če je bilo pa v nasprotni smeri, nad Idrijo, jasno je bilo pa lepo vreme!«

Zdenka:« Pri nas so vedno govorili, da če kokoši zvečer nočejo it spat, je drug dan dež. In to res velja. Vidim pri naših.«

Dušan:«Moji so ga bolj "delali", kot pa napovedovali. Mama je rekla: " Taprava marela vsak dež prežene. Če je pa nimaš, si pa moker."«

Simon:«Moj oče je ob pomoči Vodnikove praktike napovedoval vreme po tako imenovanem Herschlovemu ključu: vreme bo lepo, čim bliže polnoči je Lunina mena, in slabo, čim bliže je ena od štirih men poldnevu.«  

Janez:« Ded je pogosto pripovedoval, da je vremensko občutljive pri nizkem tlaku bolela glava, astmatike in jetične pa je dušilo. Ko se je začel zračni tlak dvigovati, so se bolje počutili.«

Roman:«Ko se zjutraj zbudimo, poglejmo, ali je nebo sivo. Če je, potem se nam obeta lepo vreme. Če je zjutraj slana, bo vreme lepo, če pa se slana pojavi šele po dežju, tedaj lahko pričakujemo spremenljivo vreme.«

Marjanca:« O vremenu se je veliko pogovarjalo tudi pri vsakodnevnih opravilih. Prebrala sem več osebnih pisem, tudi tistih, ki so si jih pisali zaljubljenci. Že v uvodu se je omenilo, kakšno je vreme. Tisti, ki so kronološko beležili, kdo je v Žireh umrl, niso pozabili opisati vremena na dan smrti ali pogreba.«

 

Profesionalno napovedovanje vremena nadgrajuje ljudsko

Tam okoli leta 1938 se je v Žireh pojavil prvi radio. Vinko Demšar (Tapetnikov) jih je tudi sam sestavljal in prodajal. Med bolj poslušanimi so bile prav vremenske napovedi.

Žirovci so že stopili korak naprej: profesionalno zbiranje podatkov o vremenu, ki so ga slišali po radiu, so primerjali s svojimi lastnimi dognanji in z izkušnjami prednikov. Vedno pogosteje se je dogajalo, da so bolj verjeli profesionalni napovedi kot tisti, do katere so se dokopali sami.

Na televiziji so vreme napovedovali kar vremenoslovci. Miran Trontelj je bil prava legenda! Njegov značilni globoki glas, prikupna roža v gumbnici in vremenska napoved, ki jo je na koncu začinil še s politično bodico, se je tistim, ki so mu prisluhnili, usedel v srce.

Aplikacijo o vremenu si danes naložimo na pametne telefone. Dnevne spremembe, ki se tičejo temperature, hitrosti vetra, vremenskih opozoril glede padavin in vlage v zraku, lahko spremljamo po urah. Vremenska slika z vsemi podrobnostmi na katerem koli koncu zemeljske oble, nam je na dosegu roke z enim samim klikom. Ker nam vremenoslovci prognozirajo vremena za trideset dni, lahko lažje planiramo dopust in potovanja.

 

 

Prehod iz preteklosti v sedanjost

Pot iz laičnega napovedovanja vremena do danes, ko ima vremenoslovje v rokah stroka, je bila dolga.

Napredek, ki je obogaten z znanjem, vzbuja spoštovanje tudi pri nas, čisto običajnih uporabnikih. Večje, kot je znanje, manjša je negotovost, da se bodo vremenoslovci zmotili.

So časi, ko so predniki z upanjem in molitvijo v srcu pričakovali, da bodo lahko vplivali na vreme, nepreklicno minili? Je meteorološka stroka postala do te mere vsemogoča, da ne gre dvomiti o njej?

Razvijati se je začela že kmalu po drugi svetovni vojni, ko so okrepili vojaški meteorološki center in s pomočjo sovjetskih sinoptikov ustanovili sinoptično meteorološko službo. Organizirali so tečaj, na katerem so udeležence usposobili za obdelavo podatkov in risanje prvih vremenskih kart. Že poleti 1946 so začeli v okviru univerze risati prve civilne sinoptične karte, poleg tega pa so spremljali tudi prognostične vremenske karte. V dogovoru z vojaško meteorološko službo so sprejemali podatke po telefonu iz vojaškega meteorološkega centra na ljubljanskem letališču. Takrat so začeli v dnevnem časopisju in na radiu objavljati prve uradne vremenske napovedi.

Leta 1947 so ustanovili prvo hidrometeorološko službo. Na prirodoslovno-matematični fakulteti so začeli poučevati meteorologijo. Leta 1954 so ustanovili Društvo meteorologov Slovenije. Strokovne aktivnosti so se preselile iz društvenih krogov na nekdanji hidrometeorološki zavod oziroma današnji urad za meteorologijo v sestavu Agencije RS za okolje ter na katedro za meteorologijo v okviru univerze.

 

Vstopanje strokovnosti

Živimo v svetu napredne tehnologije, ki pomaga, da meteorološka stroka lahko napove vremensko sliko do deset minut natančno. Sproti jo lahko spremljamo preko različnih aplikacij, nameščenih tudi na pametnih telefonih.

Ljudsko znanje o vremenu, vremenskih pojavih, gibanju lune je zaradi prevlade stroke že skoraj povsem utonilo v pozabo, le redki posamezniki ga še pomnijo.

Krepko smo se posodobili tudi v Žireh.

Meteorološka postaja stoji že od julija 1982, in to na istem mestu. Opazovalni prostor je na nadmorski višini 499 metrov. Od januarja 1971 je v kraju tudi padavinska meteorološka postaja. Vsak dan ob 7. uri pa odgovorni merijo višino padavin, snežne odeje in novozapadlega snega. Preko celega dne zavzeto, a ljubiteljsko opazujejo pomembnejše atmosferske pojave: meglo, slano, roso.

V obdobju 1945–1971 so poleg že navedenih parametrov merili in opazovali temperaturo zraka po suhem, maksimalnem in minimalnem termometru, stanje tal, oblačnost ter smer in jakost vetra. Temperaturo zraka so, poleg padavin, merili z nekaterimi prekinitvami že od junija 1895.

Prvi meteorološki opazovalec v Žireh je bil Luka Eržen, januarja 1902 ga je zamenjala Ivanka Kalin. Kasneje so delo meteorološkega opazovalca opravljali še Johann Boria, Ivan Strlič, Jan Janko, Marušič, L. Hladnik, Edvard Hribernik, Marija Hribernik, Viktor in Berta Gruden, Simon Oblak in danes Matevž Seljak.

Kot zanimivost: v povprečju imamo v Žireh na leto 74 dni snežno odejo, najvišja je bila izmerjena 5. februarja 1952, kar 176 centimetrov.

Podatki na amaterski vremenski postaji v Žireh, ki je bila postavljena 24.10 2013, beleženje podatkov pa se je začelo s 1. 1. 2014, se prenašajo na spletno stran https://www.vreme-ziri.si/index.php, tam pa se osvežujejo med 30 sekundami in 5 minutami. Podatki o smeri in hitrosti vetra pa se osvežujejo vsakih 30 sekund. Beležijo sprotne podatke o temperaturi, gibanju vetra, zračnem tlaku, kdaj sonce vzide in zaide, dolžini dneva, starosti lune in podobno. Seznanite se lahko s požarno ogroženostjo, radarsko sliko padavin, na voljo so tudi statistični podatki, videoposnetki in fotografije. Vremenski podatki s te meteorološke postaje so izmerjeni točno, a nimajo značaja uradnega podatka in niso del meritev državne mreže meteoroloških postaj Agencije Republike Slovenije za okolje.

Zaključne misli

Proučevanje vremena na star način me je pritegnilo, obogatilo in navdušilo hkrati. Presenetilo me je, kako vešče in pronicljivo so žirovski predniki opazovali vreme, ga beležili, mu prisluhnili glede na svoje vsakdanje življenjske potrebe. Bili so zliti z naravo, z njo so dihali, trpeli, se veselili. Skozi izkušnje so postali izurjeni opazovalci vremenskih pojavov, kar jim je do neke mere pomagalo, da so lažje preživeli.

Napredek znanosti je pripomogel, da nam zadošča en sam klik, da se dokopljemo do vremenskih podatkov, ki jih potrebujemo. Z znanjem, ki je skrito v tem kliku, je človek postal močnejši.

V pričujočem zapisu sem lahko ob pomoči pričevanj iz preteklosti ter opazovanj in napovedovanj vremena iz sedanjosti, prehodila dolgo pot, ki je vodila od laikov, kakršni so bili naši predniki do meteorologije- vede o vremenoslovju, ki ga danes prevzemajo strokovnjaki.

Napisano predstavlja izziv temeljni usmeritvi te publikacije, ki nakazuje vse večje možnosti zato, da bi tudi navadni ljudje postajali vse bolj aktivni opazovalci, napovedovalci in raziskovalci. Za zdaj je videti, da je profesionalizacija prevladala.

To je mogoče tudi svarilo pred poenostavljenimi modeli družbenih sprememb.

Epilog

Od srca se zahvaljujem vsem Žirovcem, ki so mi pomagali, predvsem pa Zdravku Mlinarju za pobude in usmerjanje pri tem, meni zelo ljubem zapisu.

….,

Viri: https://www.vreme-ziri.si/index.php

Nadbath Mateja, Meteorološka postaja Žiri, Žirovski občasnik (2009)

Slovenska stoletna pratika, Sanjska knjiga 1913

Delavsko kmetijska pratika 1934

Koledar družbe Sv. Mohorja 1944

Družinska pratika (2008)

Brun Alenka, Dobra stara vremenska hiška, Gorenjski glas, 5. januar 2011 https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110105/C/301059983/dobra-stara-vremenska-hiska

Pavšek Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU: Zgodovina vremenoslovja po drugi svetovni vojni. Dnevnik, 26. november 2008