Knjiga- moja prijateljica
20. november - dan slovenskih splošnih
knjižnic.
Zdi se mi, pa upam, da se ne motim, da smo Slovenci nekoč veliko več brali, kot beremo danes.
Že predniki
– pred letom 1940 – so kupovali knjige, brali časopise. Knjige so po navadi
hranili v skrinjah. Tiste- strokovne, pa na kakšni polici zraven peči, da je
lahko gospodar segel po njej, ko se je prišel malo pogret. Branje je bilo
drugačno kot danes. Največkrat je bral eden od domačih, drugi pa so ga med
različnimi opravili poslušali. V ''odmoru'' so družno zapeli kakšno narodno ali
nabožno pesem, če je bil pri roki harmonikar, so tudi zaplesali. Knjige so prebrali
večkrat zapored.
Tudi v teh, t. i.
''starih časih'' so se tiskale uspešnice. Eno takšnih je leta 1909 izdal škof Jeglič.
Škandalozna rdeča knjižica, namenjena ''Ženinom in nevestam'', je bila v tistem
času prvovrsten škandal! Takratni liberalci so se spravili na škofa in glas o
njem, da je pornograf, raznesli po vsej Evropi.
Zanimivo pa je, da so verniki knjižico pokupili malodane do zadnjega izvoda in
jo, seveda, tudi prebirali. Žal so jo morali na zahtevo cerkvenih oblasti vrniti,
da se ne bi ob njej preveč ''pohujšali''.
Knjižica mi je bila izjemno
zanimiva tudi zato, ker je eden od duhovnikov, ki mi je pri zbiranju zgodb za
trilogijo Ogenj, rit in kače niso za igrače, veliko pomagal, našel med starimi zapiski
v župniji, kjer je služboval, tudi župnikove napotke iz leta cca 1930, ki jih
je spisal s pomočjo te, zelo zloglasne Jegličeve knjižice. Zapiski pa so
takratnemu župniku služili, da je mlade, tik pred poroko, podučil tudi o
spolnosti. Seveda- na način, ki je bil še sprejemljiv, da ni povzročil greha in
pohujšanja.
**
Tudi generacije, rojene
po 2. svetovni vojni, so še veliko brale. A ne več toliko kot njihovi predniki.
Delo v tovarnah je bilo naporno, tudi troizmensko. Tudi otroci so bili za
branje pogosto prikrajšani, saj so morali doma veliko pomagati, branje pa je
sodilo prej kot ne - med razvade. Verjetno je bilo po mestih drugače. Knjige so
se tiskale v nekaj deset tisoč izvodih, kar se danes sliši skoraj neverjetno!
Knjige sem začela
kupovati že kot najstnica. Denar sem zaslužila z nabiranjem borovnic. V srednji
šoli pa z delom v Alpini. Moja knjižnica je danes zelo bogata, v njej je okoli
8.000 knjig.
**
V poznih 70- ih je potem prišlo obdobje, ko so nekateri kupovali knjige
zgolj na ''metre'' (Nobelovci, 100 romanov, Naša beseda…
A nič hudega! Knjige se
je kupovalo tudi zato, ker so ljudje menili, da je soba brez knjig pusta in
dolgočasna!
Kdaj točno je začela
ljubezen do knjig usihati, ne bi vedela. Splošnemu trendu je, žal, sledila tudi
pohištvena industrija, ki je ''poskrbela'', da med klasičnimi regali za dnevno
sobo ni več knjižnih omar, zgolj omarica za televizijo.
**
Knjige se danes tiskajo
le v nekaj deset, v nekaj sto izvodih. Zgodil pa se je neverjeten boom pisočih!
V 2016 je izšlo kar 5.319 naslovov knjig, od tega 1.808 naslovov leposlovja!
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7360
**
Vsebina knjig, po katerih segamo danes, se od knjig, ki se
jih je bralo v preteklosti, zelo razlikuje. Pravijo, da danes prednjačijo
predvsem knjige s t. i. ''duhovno vsebino'', kar je pričakovano, glede na
težave, ki jih imamo kot družba v odtujenem svetu, v katerem živimo.
Veliko segamo po uspešnicah, ki nam jih priporočajo tudi
mediji.
**
Mi, ki smo strastni
bralci, bomo do zadnjega dne življenja trdili, da nam ''brez knjige živeti
ni''. Nekdo, ki mu je branje španska vas, bo te besede težko razumel.
**
Vesela in ponosna sem,
da so moje knjige med bralci še zmeraj zelo priljubljene. Cobiss pravi, da so
se uvrstile na odlično 15. mesto! In to kljub temu, da sem kot samozaložnica
''deklica za vse''!
https://plus.cobiss.si/kn/skupno/avtorji/2020/1
**
Tisti, ki so trilogijo
prebrali, trdijo, ne vsi, mnogi pa, da bi jo moral prebrati vsak! Zelo se
strinjam. V knjigah Ogenj, rit in kače niso za igrače, se skriva
resnično, zelo otipljivo življenje, iz katerega se lahko tudi za današnji,
aktualni čas, doma- na kavču- naučimo marsikatere resnice.
Bližajo se decembrski
praznični dnevi, morda se bo kdo odločil prav za to branje?
Morda.
Knjige, ki jih imamo ob
sebi, na dosegu roke, so žive, lahko se jih dotikamo, jih jemljemo v roke, se
ob njih potopimo v svet, ki je drugačen od tistega v naši sobi.
Praznujmo današnji
dan knjižnic s knjigo v roki! Uživajmo!
Komentarji
Objavite komentar