JUTRI 2052

Nekje v Zakajčkovi ulici so zaškripala vrata. Skoznje se je prikazala kuštrava glava. - Pozdravljene ptice, dobro jutro rože, kako ste prespale noč? je klicalo majhno, boso bitje, ki     je skakalo po rosni travi. Sonce se še ni niti dobro zbudilo, ko je zagledalo Blaža. - Hej, Blaž ali ne moreš spati? - Ne morem, se je veselo zasmejal deček.    Zamahnil je z dlanmi. - Marjetice so že odprle čaše in se umivajo v rosi. Ptice, ki gnezdijo v vejah breze, pojejo na ves glas in-poglej!   Čebela leta s cveta na cvet!    Dečkov nasmeh se je dvignil v zrak, odplaval po ulici in mimogrede potrkal na okna. Veselo    je zacingljalo in celo naročje dobre volje in smejočih iskric je napolnilo male spalnice, kjer    so spali otroci. - Pa je res lep dan ! je vzkliknil Gašper, ko je pogledal skozi okno. - Mmm, vsepovsod diši po rožah, je zašepetala Tanja in se nagnila čez okensko polico. - Hov, hov, je zalajala Kaja in...