sobota, 29. oktober 2011

portret

»Do sedaj sem izdala šest knjig, ki so namenjene otrokom. Leto 1995 je zaznamovala Abeceda iz Zakajčkove ulice /razprodana/, dve leti kasneje je izšla zbirka zgodb z naslovom Pri hrastu na levo, ki je prejela nagrado kot Najboljša slovenska samozaložniška knjiga v letu 2006. Konec leta 2008 se je rodila PIKA NA B.,s podnaslovom: detektivska pustolovka nekega Blaža M. Na Mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt je Šnitka leta 2009 dobila posebno priznanje žirije. Naslednje leto (2010) pa se je med najboljše uvrstila tudi slikanica Marička in medvedek. Slikanica Borovničja princeska je izšla nedavno tega (januar 2011). V tisku je že slikanica Sonček in Bosopetka. Trenutno''zažigajo'' ''Ženske''.

Skupaj z nekaterimi sošolci, že uveljavljenimi na slovenski kulturni sceni, je sooblikovala knjigo Ciciban postane Abraham, ki so jo izdali ob srečanju z Abrahamom. Nekaj otroških pesmi je bilo objavljenih v Antologiji otroške poezije (1998), v Blogoziji I. in II. III. /2008,2009,2010/, pa je moč prebrati zgodbe, ki jih piše za odrasle. Etnološko raziskovalne spise (najbolj znana je raziskava o spolnosti z začetka 20. stol. )že vrsto let priobčuje v Žirovskem občasniku, bralci Gorenjskega glasa pa jo poznajo po zgodbah o življenju z naslovom Usode. Vedno več njenih literarnih poskusov lahko odkrijete tudi v Mentorju, zborniku seniorjev V zavetju besede in virtualni reviji Locutio, ter na blogu CLOSHEMERLE.eDnevnik.si. V letu 2010 so se njene zgodbe za odrasle uvrstile med najboljše tudi na različnih literarnih natečajih.(revija ONA, natečaj založbe Sanje, natečaj za najboljšo humoresko revije Mentor)

Trenutno''zažigajo'' ''Ženske''.

Z ''Ženskami'' se nočem potegovati za Nobelovo nagrado J, želim le, da jo na dušek preberete, ker se boste v njej našli in ob napisanem uživali.
Glavne junakinje so naše prijateljice, sosede, sodelavke, babice, mame, sestre. Ženske, ki jih poznamo, le prisluhnemo jim bolj poredko.
Nisem le pisateljica in novinarka, pišem tudi odgovore na pisma ''Odnosih'' v Nedelu, pa uvodnike v prilogi Odprta kuhinja, slišite me na radiu Sora in tudi kot voditeljico nočnega programa v SNOP-u. Berete v Gorenjskem glasu, Utripu, Idrijskih novicah….. ob sobotah pripovedujem otrokom pravljice, le-te pa je slišati tudi na Radiu Slovenija v otroški oddaji Pravljice za lahko noč.

Redno sodelujem s knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki, zanje že sedem let vodim pogovore s pomembnimi predstavniki kulturnega in družbenega življenja.


odlomek iz ''Žensk''

»Madona, kakšna baba,« sem pomislil in čakal, da me s papirnatim robčkom obriše med nogami.

»Ne trudi se preveč, ženske smo rojene pospravljalke,« mi je rekla poredno in me pogladila po laseh.

Pozneje se je pogosto norčevala iz mene. Vedela je, da komaj čakam, da spet zapeljem na najino stransko pot. Ona pa je v bifeju, kjer sva se srečevala, zlezla na mizo in plesala. Bila je ravno prav pijana, tega sicer ni nihče opazil, jaz sem, saj sva po navadi skupaj spraznila steklenico viskija, ker je trdila, da se je veliko lepše ljubiti, če si malo zadet.

Nisem ji verjel, zato sem jo poskušal prijeti za roko in jo potegniti k sebi. Mudilo se mi je domov, ura se je pomikala proti polnoči in žena ni bila neumna, vedela je, da za vožnjo iz Maribora ne potrebujem več kot dobro uro.

»Hahaha, doma se lažeš, da delaš do polnoči ali kaj?« se je glasno zarežala, ko je videla, da na skrivaj pogledujem na uro.

»Nisem poročen, povedal sem ti. Že več let je, kar mi je žena ušla z drugim,« sem ji gledal v oči in se ji brez slabe vesti lagal, pri tem pa sem mislil na njeno gibko in vročo rit, ki bo vsak čas sedela na mojem mednožju ter me spravljala ob pamet.

Ni komentarjev:

Objavite komentar