Google+ Followers

nedelja, 30. oktober 2011

BOROVNIČJA PRINCESKA

BOROVNIČJA PRINCESKA nosi letnico 2010.
Ilustracije je prispevala NINA WEINER.


to je slikanica, ob kateri se najmlajši učijo vrednot. Izvedo, kako pomembno je prijateljstvo. Istočasno pa se - skupaj z borovničjo princesko- potepamo po gozdu, se igrajo, družijo...
Z drugimi besedami: ponovno iščejo stare vrednote, ki ne bodo nikoli preživele, ker so enostavno preveč dragocene. Ne glede na to, da bi dandanašnji nekateri radi družino kot tako enostavno izbrisali in ji odvzeli ves njen pomen.

še odlomek:

----------------Na pragu se je prikazala prava kraljica z veliko krono na glavi.
»Ah, tu si, otrok poredni!« je zaklicala, ko je zagledala princesko, ki je mahala  s čarobno paličico.
Nemudoma ji jo je vzela iz rok.
»Za kazen boš še dve leti hodila v šolo za čaranje!« ji je zagrozila.
»Nikar ji ne zamerite,« se je nato obrnila še k otrokom.
»Včasih je tako svojeglava, da ne vem, kaj bi z njo,« je potožila mama kraljica.
»Ali bi mi pomagali spraviti borovnice tja, kjer so bile?«
Šnitka, Blaž, Jera in Tomaž so prikimali. Vse do trde teme so nosili borovnice od enega stebla do drugega in jih pripenjali nazaj. Na koncu so bili že pošteno utrujeni, toda gozd je bil, na veselje vseh, spet tak kot poprej.
Le tiste borovnice, ki so se znašle v njihovih kanglicah, so pustili pri miru.
Toliko so še počakali, da so se vrata borovničjega gradu zaprla, da so skozi majhna okenca videli, kako je princeska zlezla v posteljo, se pokrila z odejo in zaspala.
Bili so zelo utrujeni, ko so pritekli domov. Babica Neža jih je že čakala in ko jih je zagledala, jih je z zaskrbljenim glasom pobarala, kje so hodili toliko časa.
Po pravici so ji povedali.
Babica se je zasmejala in zabliskala z očmi.
»Saj vem, potepali ste se, kaj pa drugega!«
Potem pa so ji pokazali polne kanglice borovnic in ni vedela, ali so jo povlekli za nos, ali pa je bila zgodba o Borovničji princeski resnična.





Ni komentarjev:

Objavite komentar