JUTRI 2052

Lansko poletje je bilo- vsaj zame- zelo pestro. Končevala sem s knjigo, bila v pričakovanju četrtega vnuka, veliko sem pešačila, tudi po petnajst kilometrov na dan. Nekoč me obišče Matija, nekakšen deseti brat poznega 20. stoletja.  Kramljala sva vse dopoldne, nakar mi predlaga, da napišem še tretjo knjigo, ki bi bila posvečena moškim zgodbam. Obljubila sem mu! Vseeno me je mičkeno skrbelo, da bodo moški manj zgovorni, bolj previdni pri pripovedovanju. Na srečo ni tako! Kar dobro jim teče beseda! Zgodb se je že kar nekaj nabralo in po izkušnjah, jih bom razdelila na tri dele: 1. Oče (ded) je pripovedoval 2. Nekaj neverjetnega se mi je zgodilo (moške zgodbe srednje generacije) 3. Mlade generacije Če bi se tudi kdo vas, i tole berete, odločil, da mi pove svojo lastno zgodbo ali zgodbo očeta, deda, brata, partnerja, sina…. bom vesela.  Le to bi prosila, da mi jo pošlje ali sporoči – če se le da – anonimno.  To pomeni, da že pripovedovalec sam spremeni im

Še nekaj korakov, pa bomo zakoračili v leto 2018. Iz vsega srca vam želim vse dobro, veliko zdravja in tudi osebne sreče. Razveselili me boste, če se boste več pogovarjali, več iskali bližino svojih domačih, več iskali korenine, iz katerih izhajate. Nasj vam bosta v pomoč tudi moji knjigi. Kako, boste vprašali. Zelo preprosto. Ponudite ju v branje domačim in to z besedami:''Milena je pisala takšne zgodbe, so naše- družinske- podobne ali so kaj drugačne?'' Boste videli, kako se bodo nagovorjeni razgovorili! Milena   knjigi lahko naročite na tejle povezav i: https://goo.gl/1qx5mf  

Od srca vam hvala, neznana gospa!

Živimo v zelo čudnih časih, zato sem še toliko bolj hvaležna, da knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače berejo tako starejši kot tudi mlajši. Lahko bi jih bilo še veliko več, a hitri tempo življenja nam od jutra do večera krade ta presneti čas! Tudi sama veliko naredim zato, da glas o knjigi ne utone v pozabo. Ta teden, na primer, sem prevandrala ''pol'' Slovenije: začela sem v torek - v Konzorciju, naslednji dan odpotovala v Koper – v Libris, v četrtek smo se srečali v Trzinu, včeraj na LU v Kranju, danes popoldan pa bom raziskovala, kje leži Gabrovka. Z bralci se veliko srečujem tudi ''izven'' teh poti. Pogovarjamo se predvsem o intimnih zgodbah, posledično pa tudi o zelo osebnih, o tistih, ki še kako zaznamujejo vsakega od nas.  Na poti med knjigo in bralcem leži nešteto ovir, nešteto preprek. Ker domala vsak dan izvem za kakšno novo, sem za vsakega, ki odide domov s knjigo, še toliko bolj hvaležna. Tako sem se v De

Barbara Kopač je na FB zapisala:'' V družbi Milene, ki je brez dlake na jeziku. Izjemno pester večer. Hvala! In hvala za krasno božično darilo!' ' Literarno-pogovorni večer v Trzinu je bil zelo lep. Tudi zaradi daljšega pogovora, ki je sledil uvodni predstavitvi knjige.  Podobno vzdušje je bilo tudi drugod: v Kopru, Slapu pri Vipavi, v Kranju, na Živi knjižnici, v Modrijanovi knjigarni v Šk. Loki, v Zagorju, Ajdovščini, na Gorenjskem Glasu....pa še bi lahko naštevala. Zelo sem vesela takšnih odzivov. Presrečna, da se knjiga bere! Milena

https://www.libris.si/ Danes, v sredo, 13. decembra vas vabim, da se mi ob šestih zvečer pridružite v knjigarni LIBRIS v Kopru. Dobrodošli! Milena