JUTRI 2052

  Nisem ne zgodovinarka, ne psihoterapevtka, a se mi je življenje obrnilo tako, da je v mojem vsakodnevnem delu že skoraj 50 let prisoten tudi (zelo laičen) ščepec enega in tudi drugega. Če bi le lahko, bi moje knjige z vsem srcem spregovorile ne le o tistih, čigar zgodbe so zapisane med platnicami, ampak tudi o tistih, ki so jih vzeli v roke in prebirali – ter hkrati spoznavali same sebe. V seriji Ogenj, rit in kače niso za igrače ( 20 € posamezna knjiga) je zbranih več kot štiri tisoč resničnih življenjskih zgodb – izpovedi žensk in moških, ki so se rodili v zadnjih 100 letih. Pripovedujejo o revščini, delu, veri, trpljenju, intimi, pa tudi o ljubezni, sramu, upanju, o moči in preživetju. Zgodbe, povedane iz ''prve roke'', niso olepšane. So take, kot jih je prineslo življenje – z vsemi brazgotinami vred, ki jih čas ni mogel izbrisati. Pravijo tudi, da je zbirka unikatna tudi v svetovnem pomenu. Noben narod nima podobne! Zadnji roman Mehko kot britev (20€) razkriva t...

  Moj življenjski moto je- in to kar pomnim- ''Vsaka, še tako slaba stvar je za nekaj dobra''. Iz slabega in zelo slabega se največkrat ''rodijo'' zelo dobre izkušnje, človek se hkrati tudi marsičesa nauči - zlasti o ljudeh. Ko so pred davnimi leti moji- zlasti bolj ''krščanski'' znanci - izvedeli, da zbiram zgodbe o intimnem življenju prednikov, so se obilo zgražali, češ, to se pa za eno mamo štirih otrok ne spodobi. Opazk je bilo precej, a vsaka od njih je bila zame kot za bika rdeča cunja! Negativno nastrojena zgražanja so bila pogosto največja spodbuda, da sem kljubovala in trmasto zbirala zgodbe še naprej. Na nekem literarnem večeru mi je voditeljica postavila zelo zanimivo- morda celo precej izzivalno vprašanje: "Milena, ali zapisujete zgodbe drugih zato, ker bi vam avtorski roman šel težko od rok?« Ne, nisem bila užaljena, še zdaleč ne! Gospa voditeljica ni vedela, da sem izdala že več otroških knjig, med katerimi sem bila naj...

  Zmeraj, ko grem od doma, pa si- če je le mogoče- uredim še kakšen dodaten postanek. Včasih so temu rekli ''dve muhi na en mah''. Domov sem se zato vračala čez Tuhinjsko dolino. Tam nekje, že proti koncu sva se srečali z Eriko. **** Ko sva se na terasi, na prijetnem soncu, usedli h kavi, ŠE NI VEDELA, KAKŠNO ''PRESENEČENJE'' SEM PRINESLA S SEBOJ... Poročila se je v družino, v kateri se je po 2. svetovni vojni dogajalo marsikaj (milo rečeno). Medvojne travme, alkohol, nasilje...so pripomogli, da se je pet hčera zelo hitro odselilo od doma. Med njimi je bila tudi njena tašča, ki pa je bila edina, da ji je uspelo, da se je rešila ''družinskih vzorcev'', si poiskala prijetnega fanta ter si z njim ustvarila dom. Ker pa sestre niso imele podobne sreče- vse štiri so se poročile z alkoholiki- je njena tašča pomagala pri odraščanju tudi svojim nečakom in nečakinjam. Čez leta, ko se je v družino primožila Erika, je o tem, kaj se je dogajalo, sem i...

  Skrivnosti, ki so jih kupovali z denarjem – in z življenji. Mehko kot britev  je napeta kriminalna zgodba, prepletena z resničnimi dogodki iz šestdesetih in sedemdesetih let, ko je jugoslovanska politična in gospodarska elita skrivaj uživala  usluge  izbranih spremljevalk.  Roman razkriva zakulisje luksuznega življenja, ujetega med moč, molk in strah, ter sedanjost, kjer se stari grehi vračajo v obliki srhljivih odkritij.  Bralec se znajde med zakopanimi skrivnostmi, ki še danes ogrožajo življenja tistih, ki bi jih radi razkrili. Mehko kot britev je na voljo v vseh knjigarnah, v spletni prodaji ali direktno pri meni- kot avtorici, a za nižjo ceno in s posvetilom:  mail:  jutri2052@gmail.com Na voljo so tudi knjige iz zbirke  OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE, ŽENSKE  in  KJE JE OTROK. Vsaka 20 €

  Še po 20 letih imajo tri oškodovanke, ki so bile v času zlorab deklice, težave v osebnem življenju, so zapisali danes v članku, ki nas pretrese s svojo vsebino. https://www.delo.si/.../vnukinji-ponujal-sladoled-ce-jo... Nihče, ki ima vsaj malo srca, ne more biti hladen in ignorantski ob spolnih izrabah, ki si si jih je privoščil izprijeni ded do svojih vnukinj. Žal – na splošno – ljudje takšne ''krike obupa'' največkrat ignorirajo, jih zgolj preletijo, ali pa ob njih zamahnejo z roko, češ verjetno so si deklice pač nekaj izmislile, da bi vzbudile pozornost. Veste, mene osebno niso nikoli, ampak res- nikoli brigale novice tipa '' Tina Gaber se poroči '', ali '' Znana vplivnica je shujšala za 30 kilogramov' '. Še več_ težko razumem tiste, ki sledijo samo takšnim objavam. Poskušam razumeti, od kod jim želja, da podpirajo tovrstne nespametne plehkosti, a ne gre in ne gre. V zadnjem mesecu sem imela kar nekaj obiskovalcev. Z nekaterimi (če ...

  7. poglavje Pri Medvedu, na kmečkem turizmu v Žirovnici, so posedli za večjo mizo pod ogromnim rdečim sončnikom na terasi. Iz kuhinje je omamno dišalo po vročih ocvirkih. Medved si je brisal roke ob predpasnik, medtem ko se jim je približal. »Z ženo sva pripravila oženjene žgance, domače kislo mleko in telečja jetrca v omaki. Spekla sva tudi ajdov kruh, če vam bo prav?« Gostje so vneto prikimali. »Pa ne obotavljajte se preveč, ker smo lačni kot trop volkov!« se je zasmejal Jani. »Zoran, Robert in Dino pridejo malo kasneje. Upam, da bo tudi zanje še kaj ostalo,« je zaskrbelo Ano. Izza šanka se je zaslišal smeh. »Če bi se ta trenutek na dvorišču ustavil avtobus izletnikov, bi jih nahranili, preden bi začeli sitnariti.« Medved jim je najprej prinesel ta kratkega , pivo in hladno vodo. »Medtem ko boste čakali, da vam žena postreže z malico, bi vam naša teta rada nekaj povedala. Samo trenutek, da jo pokličem!« Ženica, ki jo je pripeljal s seboj, se je opirala ob ...

  Draga Milena, ko sem vzela v roke roman Mehko kot britev , sem ga sprva dojemala kot kar eno zgodbo o   ženskah, ki so bile nekoč prisiljene v molk, o prostituciji, ki je potekala daleč stran od običajnega vsakdana. Toda z vsako stranjo bolj sem čutila, da berem zgodbo tudi o sebi. Spoznala sem, da bi lahko tudi jaz bila ena od tistih žensk, ki jih opisujete, četudi sega vaša zgodba v druge čase. Živim v zakonu, v katerem ima glavno besedo molk. Sanjam o normalnem odnosu, o bližini, nežnosti, žal zaman. Vsakemu prepiru – če ga sploh lahko imenujem prepir, saj včasih niti ne vem, kaj ga sproži, sledi kazen. Pa ne udarci, še manj žaljivke, temveč nekaj, kar je zame veliko hujše: večtedenski, celo večmesečni molk. Ko v knjigi berem o ženskah, ki so bile prisiljene molčati, da so sploh lahko preživele, se zavedam, da je molk, ki ga sama doživljam, drugačen, pa vendar podobno boleč. Prvi trenutek, ko spet spregovori z menoj, mi vrže v obraz, da sem itak jaz kriva. Že petn...

 

  Miha   Ko sem si pri bejbi sposodil  Mehko kot britev , sem bil najprej čist skeptičen. Krimiči so mi kul, ampak slovenski? Sem si mislil: "Ajde, pa naj bo…" Ampak pol me je knjiga orng usekala! Resno. Ne rečem, sem že slišal za te fore, kako se ene bejbe “prodajo” za Gucci torbico, Dior šminko al pa parfume, pa sem si zmeri mislu, eh, nakladanje. Sam pol ugotoviš, da sploh ni fora! Isto sranje se je dogajalo že v cajtu naših babic, bilo je še hujše, ker so punce silili v to?!?!? Noro. In pol se vprašaš: če je človek lahko en navaden šit, kje je pol meja? A jo sploh še mamo? Med branjem sem ful razmišljal o nas, o generaciji: pivo, joint, Insta fotke, TikTok glam... Kaj se skriva, ko ugasneš ekran? Pojma nimam. Najbolj me je prizadel fact, da sem bil jaz, pametnjakovič, tko rekoč slep. Punca pravi, da itak folk vse to ve, samo jaz sem bil “out of the loop”. Pa še to – za Fotopub sem izvedu šele včeraj, lol. Res respect, gospa Miklavčič. Da sploh odprete take teme. 😍😍 ...