zgodba za tiste, ki ne živijo v oblakih
NA VSAKE TOLIKO ČASA, KO SE NAKOPIČIJO SKRAJNO ZLOBNI KOMENTARJI, VZAMEM V ROKE ORUMENELE ''USODE'', KI JIH JE SKORAJ TRIDESET LET- VSE DO SVOJE SMRTI- DOMA HRANILA LUCIJA. NEKATERI, O KATERIH SEM PISALA, SO MI ŽE MIČKENO UŠLI IZ SPOMINA, DRUGI- KOT NA PRIMER ANGELCA- BODO V NJEM ZA ZMERAJ OSTALI. Sicer pa:"Mar drži, da zgodb iz življenja nočejo brati tisti, ki raje živijo v oblakih?" Ste že kdaj sloneli naslonjeni s komolci na mizo, in se spraševali, le zakaj se je moralo ravno meni zgoditi prav meni? Angelca Tavčar bi se tako lahko velikokrat vprašala, pa pravi, da ji ne bi kaj prida koristilo. Če si tisto, najlepše, kar imamo, upanje, bi je splahnelo in potem bi se lahko v resnici zgodilo marsikaj... »Pri dvajsetih sem se poročila,« je začela s svojim pripovedovanjem Angelca in se prijazno namestila na kavču v kuhinji. Premikala se je skorajda nekam boleče počasi, kot bi ne hotela povzročati kakšnih dodatnih bolečin. »Kmalu po poroki sem zbolela. Na pljuč...