JUTRI 2052

  /2011 z Mc Dannyjem/ (Zgodba iz leta 2008) Pihalni orkester   Alpina iz Žirov   je navdušil    s svojim zadnjim koncertom KOMANDA MORA BIT, TUD   ČE JE SLABA   »A kaj si mislim o Vikiju ?   Oh,   napiši, da   sem mu zahvaljujem, ker so stoli na vajah   zmeraj lepo poravnani, note so v mapah, za vse poskrbi..Včasih nas celo preseneti s piškoti . Kot   oče nam je.   Sploh si ne predstavljam, kako bi bilo brez njega..« je dejala Gordana Buh, ki pir godbi igra na   pikolo in flavto,   o prvem predsedniku Godbeno-pevskega društva v Žireh, Vikiju   Žaklju.   Pisati   o pihalnem orkestru Alpina iz Žirov je na videz sila preprosto.   Stopiš do njihove   »maskote« Vikija, ki ti iz rokava strese vsak, še tako nepomemben podatek, in nenadoma   se ti zazdi,   da domala o   vsem, kar se je v minulih petdesetih letih in še malo - dogajalo, veš vse. Pa ni res. Godbenike je t...

  Ne zna vsak raztegniti meha Viki Čadež se   je zaradi svojega igranja na harmoniko že zdavnaj zapisal med žirovske legende. Še v osemdesetih letih je vztrajno zabaval plesa željne na plesiščih tja do Poljan in še dlje. S svojimi iskrivimi očmi je spodbudil tudi največje nerodneže, da so sledili taktu in na ves glas zavriskali, ko se je zaslišala harmonika. Toda je že tako, da se vsaka muzika enkrat izpoje. Danes Viki hrani svoje inštrumente, pokrite s prtom, kar v garaži. Že davno je od tega, ko so ga začeli klicati Čabro. Zakaj tako, se ne spomni več. Sem in tja, toda zelo poredko, še zmeraj raztegne meh. Postavi se   pred mikrofon in tudi zapoje. Čabrotovo življenje je bilo pisano, veselo, poskočno in izredno zanimivo. Nikoli se ni mogel ustaviti glasbi. Omamila ga je in zapeljala, da ji je posvetil   domala celo   življenje.   Rodil se je v Hotovlji, v mlinu, ki ga je dobila stara mama za doto pri služenju na Visokem. V družini je bilo enaj...

  Svoboda govora je ž e od pamtiveka kot ž ve č ilni gumi : nekateri so ga  lahko raztegovali do onemoglosti, drugim pa je, č e so sploh poskusili oglasiti, hitro in zelo bole č e skrajšali jezik.   Š e posebej ž enske so skozi zgodovino pla č evale visoko ceno, č e so si drznile spregovoriti. Tiste, ki so izstopale – bodisi zaradi svojih idej, vpliva ali zgolj zato, ker so bile ž enske – so pogosto ob č utile ostrino dru ž benega bi č a. Kdo so bile te ž enske? Kako so jih uti š ali? In zakaj se zdi, da se ''elastika svobode govora'' še danes razteza po starih vzorcih? Za č nimo v srednjem veku, ko je bila svoboda govora bolj mit kot resni č nost. Na tem mestu bi lahko kakšno rekli o desetini, ki so jo morali pla č evati tla č ani, pa jim je bilo to preve č in so se uprli in grofom za ž gali gradove, danes pa, ko ''grofje'' poberejo polovico, smo pa kar tiho?!? Morda kdaj drugič...😊   Ž enske, ki so izra ž ale mnenja, ki so odstopala od...