JUTRI 2052

  Roman Milene Miklavčič, "Mehko kot britev", bralca popelje v svet prepletanja osebnih usod in družbenih tabujev, ki so zaznamovali življenje ljudi v vasici z izmišljenim imenom Žagarije. S subtilnim občutkom za detajle in prepričljivo psihologijo likov avtorica ustvarja zgodbo, ki bralca od prve strani povleče vase in ga ne izpusti vse do konca. Zgodba se začne leta 1973, ko se nekaj vplivnih mož takratnega časa dogovori o ustanovitvi tajnega sklada »Donovan«. Na videz humanitarni projekt naj bi pomagal graditi pediatrično kliniko in otroško zdravilišče na Pohorju. Toda v ozadju projekta se skrivajo dosti bolj ''vsakdanji'' načrti :od prostitucije, do trgovine z dojenčki, do tihotapljenja različnih dobrin, vključno z orožjem. Avtorica mojstrsko osvetli to zakulisje, v katerem oblastniške strukture brez pomisleka posežejo tudi po umoru, da bi ohranile svojo moč. Vzporedno z dogajanjem, povezanim z Donovanom, bralec spremlja kruto življenje žensk, ki so jih v ...

  MEHKO KOT BRITEV odlomek iz romana, ki se počasi že pripravlja na tisk. Govori pa o ''prekupčevanju'' z otroki v 70 letih. Verena Nikoli ne bo pozabil, kako se mu je oddahnilo, ko ga je žena med zmerjanjem napodila iz spalnice. Ves prestrašen se je zatekel v shrambo, kjer se je pokril z odejo in si mašil ušesa. Bilo ga je groza zaradi nečloveških krikov, ki so votlo odmevali po hiši. Vmes je nekaj časa molila, nekaj časa preklinjala. Porod je trajal skoraj dvanajst ur, otrok pa je bil še zmeraj zataknjen nekje na medeničnem dnu in se ni hotel premakniti ne naprej ne nazaj. »Po zdravnika bom poslala,« je zagodrnjala babica Nežka in si brisala potno čelo. Bila je na smrt utrujena, a ni ji kazalo drugega, kot da vztraja ob porodnici, dokler bo to potrebno. V križu jo je neprijetno špikalo. Bila je že v letih, ko se ji je zdelo, da ji je vsak dan posebej podarjen. Če bo šlo po sreči, bo septembra s prijateljicami praznovala sedemdeseti rojstni dan. »Nočem zdravnika!« ...