Objave

Prikaz objav, dodanih na januar, 2025

Osebno posvetilo: Nit, ki povezuje avtorja in bralca

Slika
  Osebno posvetilo:  Nit, ki povezuje avtorja in bralca Pisanje knjige je za vsakega avtorja nekaj posebnega:– je mešanica ustvarjalnosti, trdega dela in neizmerne ljubezni do pripovedovanja zgodb ali deljenja znanja. V mojem primeru – oziroma v primeru zbirke 5 knjig iz zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače, je to še veliko veliko več: V knjigah je skritih 40 let dela, poslušanja zgodb, zapisovanje le-teh. Danes lahko rečem, da je v njih skrit tudi ponos, da mi je uspelo zbrati toliko zgodb: več tisoč jih je že, na več kot 1600 straneh! In to kljub polenom, ki so padali pod noge… A najlepši trenutki nastopijo tedaj, ko knjiga najde svojega bralca. Z nekaterimi naročniki- vsaj tako se mi zdi- vzpostavim malo bolj oseben stik že takrat, ko mi napišejo prvi mail, ko me prvič pokličejo po telefonu. Prav zaradi tega, ker želim, da bi tudi tisti, ki se za nakup obrnejo name, začutili, da je ta korak res nekaj posebnega in bolj osebnega, se trudim, da vsakemu, ki se zan...

LUČKINE ZGODBE

Slika
  Verjetno ste že slišali, da je v zbirki OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE , izšla že peta knjiga?   V njej so tudi Lučkine zgodbe. Kdo je Lučka? Kakšni so razlogi za težave, ki jih je imela v življenju? Kaj vse je krojilo njeno otroštvo? Mislim, da se splača prebrati že samo uvod, ki ga je napisala k zgodbam, ki mi jih je v skjoraj dvoletnem obdobju pripovedovala. 💓 Tudi iz pete knjige govori življenje, tisto življenje, ki ga Slovenci tako radi pometamo pod preprogo, in se potem obnašamo, kot da ne obstaja, četudi nas po tihem, kot napredujoči rak, žre od zunaj in od znotraj.  Lučka Zelo sem vesela in hvaležna obenem, da bodo moje zgodbe uvrščene v Milenino peto knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače . Moje ime je izmišljeno, a se mi vseeno zdi prav, da nekaj povem tudi o sebi. Že od zgodnjega otroštva so ljudje radi poudarjali, kako zelo drugačna sem od drugih otrok. Tudi moja mama je pogosto nepremično zrla vame in mrmrala. »Kje se je ta hudič vzel, po kom...

DOMINIK

Slika
    Dominik (…): »Oče je imel 66 let, mama 43, ko sem se rodil. Starejša sestra je bila poročena, imela je že dva otroka, mlajša pa je bila na fakulteti, stran od doma. Bil sem jim odveč, pa še sram jih je bilo, ker se je mama dala v zobe zaradi nosečnosti. Bojim pa se, da sem bil na zapleten način odveč tudi mami in očetu. Sploh potem, ko se je mamina nosečniška sladkorna sprevrgla v kronično in ko je postal oče zaradi starosti vedno bolj siten in potreben miru. Odraščal sem bolj kot ne prepuščen sam sebi. Že šestleten sem postal ministrant, kar je pomenilo, da sem v petek in svetek vstajal ob petih, nekaj malega pojedel, se ob pol šestih odpravil od doma, kajti župnik ni dovolil, da bi zamujal. Po koncu maše sem stekel v šolo, ki je bila v neposredni bližini. Na pouk sem počakal v knjižnici, kjer sem se lahko tudi pogrel. V cerkvi je bilo pozimi zelo mrzlo. Rad sem bral in zato sva se s knjižničarko dobro razumela. Pri devetih letih so me malo pred novim letom sošolci...

VABILO V VELENJE

Slika
  V PONEDELJEK, 27. JANUARJA , ob 18.00, vas vabim, da se podružimo v knjižnici VELENJE. V pogovoru se bomo spraševali, zakaj je pregovor ''molk je zlato'' tako uničujoč za naše medsebojne odnose, kakšne posledice prinaša samota, osamljenost, ''priklopljenost'' na socialna omrežja in medsebojna odtujenost. Ste že kdaj razmišljali, zakaj bi morali za četrto božjo zapovedjo, ki se glasi:" Spoštuj očeta in mamo, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji '', postaviti vejico in ne pike? Čas, ki ga namenjamo zgodbam o medsebojnih odnosih nekoč in danes ni stran vržen čas. 💓

Knjigo moških zgodb toplo priporočam tudi bralkam.

Slika
Žiga (1984):«Poročen sem že osem let, z ženo imava (sva imela) kar lep zakon. Imam precej stresno službo, zato že nekaj let hodim na delavnice duhovne rasti in čuječnosti. Lani sem pobliže spoznal mlajšo žensko, ki je moj svet obrnila na glavo. Nagovorila me je, da skupaj poskusiva tantrični seks. Doma sem se zlagal, da grem službeno v Beograd, v resnici sva se ustavila v enem od vikendov na slovensko- hrvaški meji. Vedel sem, da tantrični seks pomeni biti s partnerjem 24 ur, in se mu predati predvsem na duhovni ravni, nisem pa slutil, da je tako lepo! Začela sva dolgo predigro, nato sva drug drugega eno uro masirala, privoščila sva si hrano (sadje in sadne napitke) kar v postelji. Čas se je nekako upočasnil. Vem, da sva šla potem pod tuš, kjer sva se objemala in dotikala. Bila sva že čisto zrajcana, a me je nagovorila, da sva nadaljevala erotično masažo. Konkreten seks, ki je sledil, je bil angelski, nezemeljski, nadčuten. Zdelo se mi je, da lebdim nad posteljo in opazujem najini tele...