Bodi v cvetju, Miran

 

Na Knjižnem sejmu sva se videla in kupil sem knjigo - Ženske. Priznam, nekaj drugega sem želel kupiti, a OK...odločil sem se zate.

V zame zagamani Ljubljani, čefurski Ljubljani si si vzela čas za pogovor. Lepo. Cenim to. Nekoč, dolgo je od tega, sem 20 let bival v nekem oficirskem bloku, še prej v Postojni. Oče je delal v JLA kot civil, mehanik orožja-puškar, priznan mojster, a okolje mi ni nikoli ležalo. Hudeeee zgodbe bi ti pisal…

OK, greva na knjigo. Recenzijo ti bodo pisali pisatelji, gospoda, ki se spozna na to, zato moje skromno mnenje lahko daš v hladilnik ali pa kuram za pozobat.

Priznam, vse 4 dele Ogenj, rit in kače niso za igrače sem prebral v šusu....

Mogoče tudi zato, ker sem v dveh knjigah imel svoj lonček zraven.

A tukaj se mi je ustavilo, pri Ženskah. Na kratko, zgodbe iz bogatejših krogov, ki jih je v knjigi kar nekaj, so zgodbe družbe, ki je bogata, ki ne ve, kako bi se preseravala. Potem se zgodi marsikaj: razni odvetniki, bančniki, borzniki....in ženske, ki so z njimi zaradi denarja. Potem proti koncu se mi je odprlo...zgodba zdravnika in zgodba fanta, ki se na koncu vrne na kmetijo. Ja , konec me je razveselil. Je res, zgodbe imajo šmekt.

Mi gre pa hvaljenje s tem, koliko je imel kdo ljubic na qarac. Ja, tudi neprivlačnost nekje igra vlogo, a potem je treba dati na tehtnico....

Kaj pa ostalo, dobrota, pridnost....

Zakaj to pišem, ker mi je bivša nekoč, ko je priznala, da me je prevarala, dejala, da si nisem sposoben najti druge. Vzgajali so me , da zvestoba je zakon, a tudi res, da sem 7 - leten našel očeta, kako je varal ženo in to je bolelo. Ko sva razčiščevala pred njegovo smrtjo vse grehe, sem mu to povedal. Ni se spomnil, jasno, da ne....ker tista, s katero sem ga zalotil, ni bila edina.

Ja, po očitku žene sem se kot pes brez verige odpravil v svet in verjemi, zgodb za en vagon...Tudi poročene ženske so bile vmes. Saj jih morda ne bi povohal, če se mi ne bi same ponujale.

A nekega dne sem se  ustavil s čisto vestjo, da nobeni nisem lagal in obljubljal, še tista, ki sem ji renoviral kopalnico, hodnik in WC mi vrača že nekaj let denar po obrokih....

Žal se nisva ulovila v pogovoru, razgledanosti, izobrazbi. Ni šlo, med je bil polizan in potem dolgčas.  Podobna zgodba se je zgodila v službi. Direktorica, ki sem jo rešil iz velike godlje na carini daljnega leta 1987, mi ni sedla. Pomagal sem ji, da je prešvercala pelc mantl, in potem se mi je oddolžila v hotelu v Lipici…

Bilo je prisiljeno in živ dolgčas. Raje bi šla na krvavico, pir, pa malo poklepetala, pa bi bilo to – to.

Je pa res, da se moški bolj zapomnimo tiste, ki bi jih "lahko", pa jih nismo. Tako je to.

Nazaj na knjigo: res mi gredo na šus osebe, ki mislijo, da s seksom rešijo ali dobijo vse. Ni res. Trenutno mogoče že, a kaj, potem ko se ''telovadbe'' naveličamo?

Žal je tega čedalje več, razni pofukeljni nam diktirajo življenje.

Hvala ti za tvoj trud in vsa čast Milena. Veliko si nam podarila s svojimi zgodbami.

Me zanima, koliko jih je že prebralo tvoje knjige?

Bodi v cvetju, Miran