Razmišljanje- tik pred polnočjo
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Pierre-Yves Petit, aka 'Yvon.'
Božič, kot že morda
sami veste, izreka odločilno besedo o človeku, ki je ljubljen, svoboden in
sposoben iti proti dobremu. Ta beseda upanja
se skriva v vseh voščilih, ki si jih izmenjamo, in je smisel vseh darov, ki si
jih podarimo. Želja, ki si v teh dneh izmenjujejo lastnike, je nešteto.
A pogosto – če z njih odstranimo blišč, spoznamo, da nam
manjka le pridnih rok in zdrave kmečke pameti, pa bi se skrite želje hitreje in
bolj odločno udejanjale.
Manj, ko se bo verjelo ''ezoteričnim rešiteljem naše duše'',
več moči nam bo ostalo, da se bomo sami- z lastnimi rokami vnovič dvignili na
noge. Zato vam polagam na srce: ne nasedajte tistim, ki vam prodajajo ''deset
korakov do sreče''. Stran vržen denar! Lepo bi tudi bilo, če bi ves čas imeli
pred očmi: tisti, ki nas je še včeraj tepel in maltretiral, ne more biti naš
rešitelj, četudi nam obljublja nebesa na zemlji.
Ko je rekel Bog ''vstani in hodi'', tega ni mislil
dobesedno, temveč je želel spodbuditi vse tiste, ki nenehno ''čakajo'', da sami
vzamejo svojo usodo v roke!
Življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev, iz sonca med
oblaki in ošpičenih prekelj, ki letijo izpod neba. Zato je treba kdaj tudi malo
potrpeti, stisniti zobe in narediti vse- tudi nemogoče, da se izkopljemo iz
težav.
Pogosto mi je žal, da je le
december tisti mesec, ko glasno, ne da bi nam bilo nerodno, želimo deliti
dobroto. Naj se ta mesec razpotegne čez vse leto!
Sreče nam ne
prinesejo všečki, niti je ne kupimo v trgovini. Sreča nima čisto nič opraviti s
celofanom- zgolj z našim srcem in dušo. Lepo bi bilo, če v tem adventnem času
več odpuščamo, a lepo prosim – nikar ne smemo tudi pozabiti, ker se zgodovina zaradi
človekove brezbrižnosti, naivnosti in pišmeuhovstva strašno rada ponavlja! Je
pa konec decembra tako ali drugače vedno pravljičen.
Žal opažam, da državljani tudi na današnji dan, ko praznujemo
dan samostojnosti in enotnosti obilno pljuvajo po obličju domovine. Če bi
večkrat pljunili v roke kot na tla, bi bilo drugače.
Kljub preštevilnim enim in istim božičnim filmom (zlati ste, da Dolino miru vrtite prav na Dan
samostojnosti. Vem, da ste žleht, a da ste toliko…?!?), s katerimi leni in
nedomiselni uredniki zapolnjujejo tv- programe, pa se zdi, da sta Božič in
plebiscit, dve stvari, ki jih Slovenci ne znamo dovolj ceniti. Pri praznovanju
božiča je danes v ospredju vse, samo na pravo sporočilnost tega velikega
krščanskega praznika iz leta v leto bolj pozabljamo. S potrošništvom- ob pomoči
Rudolfa in Božička pa še dodatno peremo možgane velikim in malo manjšim otrokom.
Ugrabljen postaja tudi 26. december, dan, ko so leta 1990 slovesno razglasili izide plebscita. Za
samostojno in neodvisno državo je glasovalo 1.289.369 volilnih upravičencev ali
88,5 odstotka volivcev. To je bil izjemen dan, ko se je prvič po letih
represivnega enopartijskega sistema slovenski narod odločil demokratično. Žal se
danes, po 26 letih zdi, da postaja manjšina okoli 10 odstotkov ‘petokolonašev’,
ki so glasovali ''proti'' – vedno močnejša. Simboli in tudi razmišljanja ter
sprevržene ideje prejšnje države v javnosti niso več redkost – srečujemo jih na
vsakem koraku. In kar je najbolj žalostno: te anomalije več kot toliko ne
motijo niti 88,5 odstotka državljanov, ki so glasovali ''za''. Podobnost s S.
Korejo, kjer verjamejo, da je Kim Jong-Il izumil hamburger, neporočena ženska
pa ne more zanositi, ni zlonamerna, niti naključna!
Še na eno zlo moram omeniti, ker ne bi bilo prav, da bi
čezenj pokrivali praznični- božični celofan.
To pa je bila vožnja smrti v ponedeljek zvečer sredi
božičnega sejma v Berlinu. Izprijeno barbarstvo je bilo grozljivo in neodpustljivo,
vseeno pa ne bi smeli pozabiti, da so maroški obveščevalci nemške kolege že septembra
in oktobra opozorili, da bi lahko 24-letni Tunizijec Anis Amri pripravljal
teroristični napad.
Za kakšen mimobežni
trenutek se namreč zdi, da tisti, ki bi morali ukrepati, sedijo in brezbrižno
čakajo. Kot bi imeli zvezane roke ali pa bi bili plačani zato, da jim je
vseeno.
Naključje je že skozi
vso človeško zgodovino temelj njenega razvoja. Lahko pa tudi temelj njenega
propada.
Izbira je naša.
Pa srečno
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Komentarji
Objavite komentar