MED RESNIČNOSTJO IN FIKCIJO
Resnične zgodbe imajo posebno moč. Četudi jih pometemo pod preprogo, celo prepovemo, četudi pričevalce ustrahujemo, bogato plačamo, ne pomaga. To ugotavljam tudi ob skrivanju detailov pri razvpitih okoliščinah okoli Fotopuba, kjer so ženske, celo mladoletnice, izrabljali na grozovite in celo izrojene načine. Tisti, ki so bili zraven - pa imajo danes moč in vpliv - so naredili vse, da bi se pozabilo. Namesto da bi se borili za pravice teh žrtev, se borijo za pravico do splava, ki jo imamo že od cca 1974. Resnične zgodbe (pričevanja) so pogosto surove, neobdelane, polne nelagodja, nepredvidljivih preobratov in lekcij, ki jih fikcija pogosto zmehča ali polepša. Da vas samo spomnim, s kakšnim navdušenjem so mnogi brali »olepšano! ''50 odtenkov sive''! V bistvu pa gre v knjigi le za glorificiranje BDSM seksualnih praks. Kakšne te so, preverite sami, a le, če imate dober želodec. Pisatelj Vinko Möderndorfer je naš odnos do resničnih zgodb lepo zajel v besedah Alenki Gotar: ...