izgon iz raja

Iz vsega srca sem hvaležna usodi, da lahko ''spremljam'' težave in tegobe ljudi v stiski tudi danes. 
Zakaj? Zato, ker zelo dobro poznam življenje prednikov- to je intimno življenje dedkov in babic, lahko tudi bolje razumem polena, ki letijo pod noge sodobnemu človeku. 
In pomagam z nasvetom.
Neštetokrat se zalotim, da bi - če bi bilo mogoče- mladim, ki nimajo nobene volje, nobenega poguma, vztrajnosti, potrpežljivosti....ponudila vsak ščepec teh, omenjenih lastnosti, ki  so jih v obilju posedovali predniki. 
Težave, ki  jim danes rečemo nerešljivi problemi, še 20, 30 let nazaj nihče niti opazil ne bi. Rešili bi jih z levo roko!
V časopisu Nedelo že ksoraj sedem let pišem razmišljanja v rubriki MILENA SVETUJE. Če boste imeli čez praznike kaj časa- preberite si kakšno pismo. Morda bo odgovor pomagal tudi vam.
Enega zadnjih prilagam:


povezava do več odgovorov

 Pismo bralca: Zelo redno berem vašo rubriko, če povem po pravici, komaj čakam, da pride sobota! Odločil sem se, da vam pišem tudi sam. Star sem 43 let, še samski. Pri petindvajsetih sem se sicer poročil, imam sina, a sem se kmalu ločil. Nato sem živel z Ukrajinko, a je tako, kot je prišla v moje življenje, tudi odšla. Čez noč je ni bilo več. Lani, ko mi je umrl oče, sem se po sili razmer preselil nazaj domov. Mama je huda sladkorna bolnica in nekdo mora skrbeti zanjo. Mislil sem, da se bova dobro razumela, a se ves čas zapleta. Najprej me je prisilila, da sem začel nositi nekatera očetova oblačila, ker se ji je zdelo škoda, da bi jih vrgla stran. Nenehno bedi nad mojo prehrano, zaradi česar sem se precej poredil, kar me zelo moti. Vtika se tudi v druge stvari, kar me nervira. Ko pridem iz službe, ki je zelo odgovorna in tudi naporna, se mi res ne ljubi v nedogled klepetati še z njo. Nekaj časa me je za pogovor prosila, zdaj ga že zahteva. Prej sem šel vsak dan na Šmarno goro, zdaj zaradi nje nimam več časa. Edino takrat, ko rečem, da grem spat, me pusti pri miru. Potem v sobi sedim pred računalnikom in igram igrice. Na facebooku sem se spoznal (ne na svojo pobudo) z nekim tipom, ki je gej. Nagovarja me za srečanja, a jih za zdaj še nočem. Pišem vam zato, ker mi zmanjkuje zraka za dihanje in nočem, da bi naredil kakšno neumnost, zaradi katere bi mi bilo kdaj pozneje žal. Marko

Milena svetuje: Dragi Marko, vaše trenutno življenje je podobno zelo razmetani sobi, v kateri zaman iščete sveže nogavice, ki bi si jih zjutraj, ko vstanete, radi nataknili na noge. Ker pa nimate volje, da bi sobo pospravili, raje uporabljate že nošene, potem pa sedite in jamrate, ker se sami sebi zdite »smotani«. Res ste prišli z dežja pod kap, a da je tako, ste čisto sami krivi. Mami ste dovolili, da se do vas obnaša, kot bi bili še zmeraj stari pet let. Še tega se manjka, da bi vas sem in tja dala čez koleno, pa bi bila idila popolna.

Da se razumeva: v tem, da ste se vrnili domov, ker mama ne more živeti sama, ni nič narobe. Lepo in zelo pohvalno je, da občutek odgovornosti v vas ni zamrl.

Zelo narobe in skrajno nedopustno je, da ste ji dali v roke vso oblast in tudi vajeti. Iz dneva v dan postaja večji diktator, vi pa se, ne da bi se tega zavedali, spreminjate v podložnika brez pravic. Zaradi vaše pretirane ubogljivosti vas verjetno niti ne ceni, še manj spoštuje. Ima vas za predpražnik, za kužka, ki mora ubogati. Izsiljevanje doživljate od jutra do večera, celo ponoči, ko preverja, ali ste pokriti. Logično, da ste iz dneva v dan slabše volje, nezadovoljni, vaše življenje je izgubilo vsakršen smisel. V enem takšnih trenutkov ste na facebooku našli moškega, ki je vaše razočaranje spretno speljal v svoje vode. Vdali ste se njegovemu vplivu, saj že razmišljate, kaj pa, če ste mogoče gej tudi sami. Verjemite, da niste! Če bi v tem času, ko vam gre zelo slabo, z vami navezal stike marsovec, bi vas prav tako mimogrede prepričal, da ste z drugega planeta. Prehitro se prepustite manipulantom! Ne vem, a zaradi lenobe, a zato, ker želite ugajati, imeti mir?

Mama gor ali dol – postaviti ji morate meje! Ker če tega ne boste storili, vam bo strla hrbtenico. Postaviti se ji morate po robu, a to storite na primeren način. Če ne bo šlo zlepa, ji lahko zagrozite, da se boste odselili. Ta grožnja bo morda zalegla.

Zavedati se morate, da ste vi »le« njen sin in ne nekakšen nadomest­ni partner. Podobno, kot je prej maltretirala vašega očeta, zdaj gnjavi vas. To, da je sladkorna bolnica in ne more živeti brez injekcij, še ne pomeni, da je invalid, ki ne bi zmogel poskrbeti zase. Če se lahko sredi noči povzpne v mansardo, kjer spite, če vama lahko skuha kosilo, sama uredi vrt, potem je z njo še vse v najlepšem redu. Namesto da ji govorite, kako uboga je, jo spodbujajte k večji aktivnosti! Vlivajte ji občutek, da lahko še zmeraj premika gore, če jih le hoče.

Enak nasvet velja za vas. Morate (trikrat podčrtano!) postati bolj živi, bolj aktivni! Saj še niste stari sto let! Če ne bo šlo drugače, si obrise svojega novega življenja začrtajte na papirju. Najprej pa vsa očetova oblačila zložite v škatle in jih odpeljite kakšni humanitarni organizaciji ali v za te namene postavljene kontejnerje. Potem zavijte v trgovino in brez slepomišenja prosite prodajalko, naj vam – če tega ne znate sami – pomaga izbrati primerno garderobo, v kateri se boste počutili dobro in sproščeno. Zamenjajte vse, od spodnjic do zimskega šala!

Ker se mi zdi, da boste še naprej bivali doma, je vaša naslednja naloga, da »prezračite« svoje prostore. Znebite se navlake, zlasti tiste, ki ni vaša! Prebelite stanovanje, uredite si lastno kopalnico in sanitarije. Izberite sončne in svetle tone. Kupite si tekaška ali pohodniška oblačila in brez slabe vesti spet osvajajte Šmarno goro! Bodite prijazni do tistih, s katerimi se na poti do vrha srečujete, in nikoli več se ne ukvarjajte z onimi, ki bi vam želeli prodajati dolgčas in meglo po internetu.

In na nazadnje, znova navežite stike s sinom, ne glede na to, kaj si o bivši partnerki misli mama. Prepričana sem, da bo tudi otrok vesel očeta, ki mu je spet zrasla hrbtenica!