JUTRI 2052

Nebeške sanje Prebudil sem se že zarana, zunaj je bila še tema, lučem, ki so v različnih oranžnih odtenkih utripale spodaj na ulici, je počasi jemalo sapo, skozi na pol odprto okno so se pričeli tihotapiti dobro znani šumi, ki sem jih v tednu, ko so me vnovič obudili od mrtvih, naučil prepoznavati, jih razumeti, ločevati med seboj. Trepetal sem od nestrpnosti in pričakovanja, kadar se mi je zdelo, da so tisti, ki so že pred peto odhajali od doma, mudili, vedel sem, da   mora prvi, ki glasno loputa z vrtnimi vrati, vsaj dvakrat obrniti ključ v ključavnici, preden zaslišim hrup motorja. Vozi namreč citroena, dizla. Raznašalec časopisov, ki ga dočakam čez kakšnih pet minut, se pripelje na starem APN-u, kakršnega sem nekoč, ko sem še živel doma, pri mami, imel tudi sam. Sestre v modrih hlačah so mi porinile v usta sedem tabletk, eno za drugo, ter počakale, da sem jih pogoltnil. Neke noči, ko vseeno nisem mogel spati, sem skupaj s sanjami zbežal po razhojeni poti, ki je od do...

2.       Literarni natečaj DPM Beltinci poezija 2012 Dragi sodelujoči, zahvaljujemo se Vam za poslano pesem. Žal nam je, da se niste udeležili svečane podelitve nagrad, obljubili smo pa, da bomo poročali o rezultatih. Literarni natečaj se je pričel 10. aprila in zaključil 20. maja. Natečaja se je udeležilo 53 pesnikov iz vseh koncev Slovenije . Strokovna žirija, ki so jo sestavljali pesniki in pisatelji Lučka Zorko Titan, Robert Titan Felix in Denis Škofič , je v vsaki izmed treh kategorij (osnovnošolci do 7. razreda, osnovnošolci od 7. razreda naprej in srednješolci ter mladi po srcu) izbrala tri nagrajence. Na literarni prireditvi, katera je potekala 9. junija v Kulturni dvorani Beltinci, smo tudi javno čestitali vsem nagrajencem v posamezni kategoriji. Dogodek je bil medijsko podprt in generacijsko obarvan, saj spodbujamo medsebojno sodelovanje. Nagrajenci: A)     Osnovnošolci do 7. razreda (8 udeležencev) 1.    ...

Češnje so bile letos sladke in sočne kot že dolgo ne. Zjutraj jih je nabrala celo naročje, ravno prav zrelih, kar padale so ji v jerbas, ki ga je držala pred seboj, smejalo se ji je, da so se drobne jamice zaoblile v kotičku ustnic in potem je bil njen obraz videti kot kakšna prifrknjena slika, pa nič zato, bilo ji je malo mar, da je le lahko segla z roko med zrelo sadje in si ga z užitkom tlačila v usta. Počasi, a previdno je ugriznila v sočno meso, narahlo posrkala sok, ki je pritekel ob straneh, potem pa je vse skupaj pogoltnila s peško vred. Drobno se je nasmehnila, vedoč, da tega ne bi smela početi, lahko se pečka zagozdi v slepiču tako kot se je nekoč očetu, da so ga sredi noči naložili v rešilni avto in odpeljali v bolnišnico na Jesenice. Žal so morali z operacijo počakati, ker je bil še zmeraj pijan kot klada, sploh se ni nikoli dodobra streznil, ampak Lucija ni bila taka, ona je tisti dan popila le enega ali dva borovničevca, sladka, da jo je stresel gnus, ampa...