JUTRI 2052

Helena (1959) »Prav ji bodi, kaj pa se je spečala s Srbom, so za materinim hrbtom govorili prebivalci majhnega kraja, ko je pred seboj po ulici potiskala voziček in mene, nezakonsko dete, v njem. Na pogled lepotica krhkega zdravja, je moja mati svoja mladostna leta preživela ob težaškem, triizmenskem delu v razvijajoči se predelovalni industriji in ob brezplačnih, udarniških akcijah, ki so zajemale regulacije potokov in obnovo infrastrukture v domačem kraju – tudi ob sobotah in nedeljah. Skupaj z rednim delom v tovarni je to pomenilo tudi po šestnajst ur solidarnosti na teden! V redkih trenutkih, ki jih ni preživela na delu ali po bolnišnicah, je moja mati rada plesala. Večina plesov se je pred letom 1960 odvijala ob pleh muziki ali ob harmoniki po lesenih kvadrilih, nalašč za ples postavljenih in od tal dvignjenih podih. Mojega biološkega očeta je spoznala v Domu JLA, kjer je služil vojaški rok kot natakar v času, ko so se iz kvadrilov plesi preselili v udarniš

Judita (1959) »V tretjem letniku medicine sem spoznala I. K, ki je bil zaposlen v takratni JLA. Bila je to ljubezen na prvi pogled, ena tistih, ki se zarije globoko v srce, da ženska postane slepa in gluha za vse dobronamerne nasvete. Po rojstvu sina sem pustila študij, kar je razžalostilo moje skrbne starše, ki so si odtrgovali od ust, da sem lahko študirala. Po dveh letih se je rodil drugi sin, ki pa je bil zaradi pogostih bolezni zelo zahteven otrok. Ni bilo misliti, da bi spet sedla v študentske klopi. Vseeno sem se trudila, da sem svoje znanje vsaj kolikor toliko ohranjala. To sem lahko počela le v času, ko moža ni bilo doma. To, da bi bila bolj izobražena od njega, bi čutil kot veliko žalitev. Zelo je bil navezan na svoje domače kraje, kamor smo pogosto odhajali na počitnice. Sinova je na silo vzgajal kot Jugoslovana. Ni mu uspelo. Prav ponosna sem nanju! No, pa to samo mimogrede. I. K. je bil zelo lep moški. Sam je večkrat dejal, da

 Se boste z napisanim strinjali ali morda tudi ne? Morali bi se zavedati, da človek ni narejen za hipni užitek, ampak za ljubezen. Iskanje užitka pa ni ljubezen. https://www.metropolitan.si/…/milena-miklavcic-moski-kot-g…/ * Moški se spove natakarici za točilnim pultom. Pogovarjala se je @biserkakarneza https://reporter.si/clanek/magazin zapis v reviji ONA MOJA LETA.SI DELO     Če bi želeli naročiti ''Moške zgodbe'', tretji del knjige OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE ,  v prednaročilu (25 €),  je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf   Lahko pa kar na mail jutri2052@gmail.com  

  Sredi poletja me je obiskala novinarka, s katero sva se pogovarjali o mojih zgodbah. Tudi o ''moških'', ki so bile takrat že tik ''pred zdajci'', da poromajo k lektorici Marjeti. Sogovornica sodi v mlajšo generacijo in ji nikakor ni bilo jasno, ko sem trdila, da je še zmeraj ogromno staršev, ki se z otroki ne pogovarjajo o spolnosti, še manj o čistoči intimnih delov. Ni verjela. Zdelo se ji je nemogoče predvsem zato, ker so bili- hvala Bogu – njeni starši drugačni. A ni mirovala. Žilica ji ni dala miru. Začela je poizvedovati malo tu in malo tam. Prišla je še do bolj katastrofalnih podatkov, kot so bili moji. Denimo: koliko staršev pouči otroka, v kakšne namene in kdaj se uporablja bide, ki je danes del malodane vsake kopalnice? Povedala je, da ga več kot polovica uporablja zgolj za ''umivanje nog'', 80% njenih sogovornikov starih do 30 let, pa so se do spoznanja, čemu bide sploh služi, prikopali sami. Staršev, ki bi o

SVET 24 REPORTER-OKTOBER-2019

Irena (1961):» Ko je bila moja generacija stara  petdeset let, smo se ponovno srečali. Lepo je bilo videti sošolce po zelo dolgem času. Obujali smo spomine, se smejali in dražili drug drugega. Kar naenkrat pa se je oglasila sošolka in reče:'' 'Še danes me ima, da bi tistega prasca ubila!'''  Potem pa nas je spomnila na učitelja zgodovine, ki jo je v osmem razredu otipaval pred katedrom ter se ji posmehoval, češ da je fejst punca, a predebela. Da on ve, da so vse debele babe trapaste kot noč, pa da je tudi ona med njimi. Mi, ki smo sedeli v klopeh, smo se v zadregi malo muzali, v bistvu pa smo bili srečni, da nismo bili na njenem mestu. Še danes ga vidim: roke je imel običajno zatlačene globoko v žepe hlač in mešal z njimi, zraven se pa bedasto režal, če nismo znali. Tudi jaz sem bila trda od studa in strahu, ko sem bila vprašana. Vsi so vedeli, kakšen je, a nihče nam ni priskočil na pomoč. Zaradi strahu pred njim in odpora do zgodovine sem se po osemle

Če bi želeli naročiti ''Moške zgodbe'', tretji del knjige OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE ,  v prednaročilu (25 €),  je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf   Lahko pa kar na mail jutri2052@gmail.com Na voljo sta še tudi prvi in drugi del. Pomembno: ponatis prvega dela je prenovljen in dopolnjen z novimi zgodbami.