JUTRI 2052

                   Vsako leto znova razpošiljamo dobre želje,           delimo objeme za srečo in ljubezen,           vseeno pa se včasih sprašujem,           koliko pa sami naredimo zato,           da vse lepe besede           ne izpuhtijo med snežinkami?           Srčno si želim,           da bi nam letos uspelo tisto,           kar se nam včasih zdi nemogoče:           veliko poguma pri plezanju na visoke gore,       ...

nekaj odlomkov iz knjige: Jaroslav (1922) mi je pripovedoval o paru, ki je poročno noč podaljšal v teden, saj kljub mukotrpnemu trudu, kam kaj sodi , nista mogla priti skupaj. Preplašena, polna zadrege in s strahospoštovanjem sta se končno odpravila k župniku, ki jima je blagohotno razložil, kaj mora mož narediti s svojim orodjem . Baje sta bila potem zakonca pri praktičnem izvajanju nasvetov zelo uspešna. Ob tem moram poudariti veliko in pomembno vlogo, ki so jo imeli duhovniki pri razsvetljevanju svojih faranov. To so bili še časi, ko so duhovniki z njimi živeli v pravem pomenu besede, v dobrem in slabem. Vedeli so za vse njihove težave in skrivnosti,   kolikor so le lahko, so jim tudi pomagali. Duhovniki so bili razsodniki v družinskih prepirih, bili pa so tudi tolažniki nesrečnih žena, če se je zgodilo, da jih je mož varal, pretepal ali jim ni dajal denarja za preživljanje. Žal se je prepogosto dogajalo, da so dobile le nasvet, naj več molijo ali naj bodo bolj...

Vsako leto znova razpošiljamo dobre želje,           delimo objeme za srečo in ljubezen,           vseeno pa se včasih sprašujem,           koliko pa sami naredimo zato,           da vse lepe besede           ne izpuhtijo med snežinkami?            Srčno si želim,           da bi nam letos uspelo tisto,           kar se nam včasih zdi nemogoče:           veliko poguma pri plezanju na visoke gore,           pri prestavljanju mej in bregov,        ...