JUTRI 2052

  Zdenka pripoveduje: «Stara sem bila šest let ali še to ne, ko so me kot siroto poslali v kolonijo nekam v Crikvenico. Med otroki, ki so med vojno izgubili očeta v partizanih, sem bila najmlajša, pa še jokala sem se kar naprej, ker mi je bilo dolgčas po sestri, ki je bila doma zadolžena, da skrbi zame. Namestili so nas v ogromno sobo, na železne postelje. Bili smo pomešani med seboj- iz vsake takratne republike jih je bilo nekaj. Zjutraj smo imeli že ob sedmih ''vojaški zbor''. Spominjam se, da je bil prisoten tudi zdravnik. Ko me je zagledal, se je namrščil, češ, kaj pa to dete počne tukaj. Nato pa se obrne proti nekemu dečku, ki je stal bolj zadaj:«Saša, pridi bliže, boš pazil nanjo!« Zaradi hihitanja, ki so ga sprožile zdravnikove besede, je to zelo nerad storil. Kasneje sem se ga držala kot klop. Ves čas sem hodila za njim, in ko smo šli na sprehod, sem ga držala za roko. Zaradi njega sem bila precej manj cmerava, saj je bil zelo pozoren deček, kadar je imel bombon...

  Skrivnosti, ki so jih kupovali z denarjem – in z življenji. Mehko kot britev je napeta kriminalna zgodba, prepletena z resničnimi dogodki iz šestdesetih in sedemdesetih let, ko je jugoslovanska politična in gospodarska elita skrivaj uživala usluge izbranih spremljevalk.  Roman razkriva zakulisje luksuznega življenja, ujetega med moč, molk in strah, ter sedanjost, kjer se stari grehi vračajo v obliki srhljivih odkritij.  Bralec se znajde med zakopanimi skrivnostmi, ki še danes ogrožajo življenja tistih, ki bi jih radi razkrili. Mehko kot britev je na voljo v vseh knjigarnah, v spletni prodaji ali direktno pri meni- kot avtorici:  mail: jutri2052@gmail.com nekaj paberkov iz knjige: Donovan »Uradno bo Donovan služil financiranju izgradnje nove pediatrične klinike in otroškega zdravilišča na Pohorju. V resnici pa bomo z njegovo pomočjo plačevali tihotapce bele tehnike, avtomobilov, alkohola, cigaret in predvsem žensk. S pomočjo sklada bomo imeli lažji dostop do obču...

  Ogenj, rit in kače niso za igrače – Zbirka, ki razkriva resnice, o katerih se ne govori Zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače je več kot le knjiga – to je zbirka življenjskih zgodb, ki razkrivajo tiste temne in boleče resnice, ki jih pogosto zadržujemo zase. Vsaka zgodba nosi svojo težo, svojo bolečino in svojo moč. "Iskrene pripovedi, ki vas bodo pretresle, navdihnile in morda celo spremenile pogled na svet."   Več kot le zgodbe – Življenjske izkušnje Zbirka je sestavljena iz petih delov, vsak s svojo unikatno zgodbo, vendar so vse zgodbe med seboj povezane. Vsaka od teh zgodb je globoko zakoreninjena v resničnih izkušnjah prednikov in ''sedanjikov'', katerih življenjski boji in zmage na najbolj intimnem področju, ne bodo nikogar pustili  ravnodušnega. "Ogenj, rit in kače niso za igrače" ni le zbirka – je ogledalo družbe, ki odraža naše vrednote, strahove in upanja. Predvsem pa razgrinja tisto, kar smo pometli pod preprogo.   Bolečina...

   Ogenj, rit in ka č e niso za igrače  – modrost prednikov, ki ne zastara Pregovor »Ogenj, rit in ka č e niso za igra č e « v tako slikoviti in neposredni obliki, kot ga poznamo Slovenci, obstaja tudi pri drugih narodih. A, kot   mi je znano, ''nevarnosti'' niso   izra ž ena v enem stavku, temve č razdeljena na ve č pregovorov, simbolov ali modrosti. ·   Angleško: "Don't play with fire." (Ne igraj se z ognjem.) ·   Nemško: "Mit dem Feuer spielen." (Igrati se z ognjem.) – pogosto v kontekstu čustev, odnosov, afere. ·   Francosko: "Qui sème le vent, récolte la tempête." (Kdor seje veter, žanje vihar.) ·   Angleško: "Keep your friends close and your enemies closer." ·   Srbsko: "Čuvaj se tihih voda." (Pazi se mirnih voda – ljudje, ki na zunaj delujejo prijazno, a so nevarni.) ·   Italijansko: "Meglio soli che male accompagnati." (Bolje sam kot v slabi družbi.) ·   Svetop...

  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...