sleci jo, no
Spalna srajca je danes samoumeven kos oblačila. Nekaj, kar povezujemo z zasebnostjo. V preteklosti je imela jasno določeno vlogo pri nadzoru telesa, predvsem ženskega. V Franciji so poznali t. i. chemise cagoule – spalno srajco, ki so jo nosili pobožni katoliški pari. Srajca je prekrivala celotno žensko telo in imela majhno odprtino, ki je omogočala spolni odnos brez neposrednega stika ali pogleda na golo telo. Namen takšnega oblačila ni bil udobje, temveč preprečevanje užitka. Spolnost je bila dopuščena zgolj kot dolžnost, ne pa kot najbolj intimni odnos med dvema človekoma. Zgodovinski viri kažejo, da so ženske po Evropi spalne srajce nosile že v 16. stoletju. Bile so preproste, narejene iz lanu ali bombaža. V 17. in 18. stoletju so se pojavile bolj izpopolnjene – lepše na pogled, zlasti v višjih slojih, kjer so srajce postajale znak družbenega položaja. Neglijeji iz finejših materialov so bili dostopni le premožnejšim. Večina žensk, zlasti na podeželju, je nosila grobe, dolge ...