JUTRI 2052

Vesela sem, da je poletja konec, da je prišla jesen, ki s seboj prinaša različne kulturne dogodke, katere sem v dolgih mesecih brezdelja in počitka zelo pogrešala. S knjigo ''Ženske'' sem v sezoni 2011-2012 imela 69 predstavitev, kar je za nekatere nenavadno visoka številka, meni osebno pa pomeni 69 užitkov ob druženju z bralci, pogovoru z njimi. Klepeti so se običajno zavlekli pozno v večer, a nič ne de: vsi, ki so vztrajali, so ostajali prostovoljno. S tretjim ponatisom Žensk sem že 10. septembra pričela nov krog obiskov. Obiskala sem knjižnico v Trebnjem, kjer me je – med prisotnimi- prijetno presenetila naša pisateljska kolegica Marinka Marija Miklič iz Novega mesta. Na dolenjski konec sem se vnovič vrnila čez dober teden, 19. 9., ko sem se odzvala vabilu prijaznega knjižničarja Matije v Sevnici. Zaradi zvitega gležnja ga ni bilo v službi, sva se pa srečala malo kasneje na radiu Študent, kjer so me mladi poskušali spraviti v zadrego za mikrofonom. 20. sep

Nekoč se je Šnitka dolgočasila. To se je sicer dogajalo sila poredko, a kadar je do tega prišlo, je bila sitna in zato so jo vsi pustili pri miru. Slonela je na oknu in gledala na ulico. Po ustih je valjala žvečilni gumi, a žvečiti se ji ga ni ljubilo. Na drugi strani ulice je zagledala deklico z dolgimi lasmi in privihanim noskom, ki jo je na videz poznala. V hipu se je spomnila, da sta se lani poleti pošteno zlasali zaradi rdečega zamaška, ki sta ga istočasno zagledali v peskovniku. Ko sta se pomirili, se nista mogli odločiti, katera ga bo odnesla s seboj domov. »V sosednjem mestu imajo lepše trgovine kot pri vas,« je zaklicala deklica, ki ji je bilo ime Nika. Šnitka se je namrščila, rekla pa ni nič. »Tam rastejo rože z velikimi cvetovi,« je obiskovalka navdušeno mahala z rokami in vihala nosek nad tulipani, ki so cveteli na gredicah v parku. »Pha,« se je namrdnila Šnitka in narahlo pomigala z ušesi. Nekaj časa sta bili obe tiho. Nika se je prestopala z ene noge na d

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v_srediscu/1042518208 http://www.jana.si/2012/08/mislim-da-seks-ni-zelo-pomemben/ http://milena.blog.drugisvet.com/author/milena/ http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2011/06/milena_miklavcic_o_zenskah_taksnih_kot_so.aspx http://www.youtube.com/watch?v=_hlnPWz966Q http://www.facebook.com/milena.miklavcic http://www.seniorji.info/KULTURNI_DOGODKI_Knjiga_Zenske http://www.zal.sik.si/zenske-milene-miklavcic/ http://www.youtube.com/watch?v=oBH6ycVDhHo http://literarni-val.usersboard.net/t3230-milena-miklaveie-da-se-predstavim http://www.gorenjskiglas.si/novice/kultura/index.php?action=clanek&id=61265 http://www.gorenjci.si/osebe/miklav%C4%8Di%C4%8D-milena/735/ http://knjigarna.enakupi.com/Pika-na-B-Milena-Miklavcic-pr-17966.html http://tvslo.si/predvajaj/milena-miklavcic-moj-prijatelj-strah/ava2.135053900/ http://knjigarna.enakupi.com/Pri-hrastu-na-levo-Milena-Miklavcic-pr-17965.html http://www.delo.si/dru

Na mednarodnem literarnem natečaju v Schwanenstadtu v Avstriji ( skupaj z ilustratorko Tatjano Filipič ) sem v juniju 2012, v močni konkurenci prejela posebno omembo žirije za knjigo Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?. odlomek Kdo je razdrl lastovičje gnezdo? ''Spet sem doma!'' je vzkliknila lastovica in odložila težke kovčke na strešni žleb hiše v Zakajčkovi ulici. Bilo jih je točno deset, toliko, kot je bilo ptičjih sosedov, ki so že nestrpno čakali na njen prihod. Do vrha so bili napolnjeni z darili in lastovica se je pošteno utrudila, saj jih je vso dolgo pot iz Afrike nosila na hrbtu. ''Samo za hipec si odpočijem,'' je rekla in si popravila krila. Že je hotela zatisniti oči, ko se je spomnila:''Najprej moram pogledati, kako je z mojim gnezdom, ki sem ga zapustila lansko jesen!'' Dvignila se je v zrak, zaprhutala pod streho, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. ''Vem, da mora biti tu

''Uči se sine, da ti v življenju ne bo treba garat tako kot meni,'' je dejal oče pri kosilu in medtem ko sem trmasto gledal v rob mize, ki je bil videti obrobkan, lahko tudi umazan, nisem točno vedel, saj so se oči, bolj kot ne, površno sprehajale sem in tja, srce mi je nervozno bilo in slina, ki se je še maloprej navdušeno nabirala v ustih, je čudežno izginila, da sem potem na suho požiral nervozo, zaradi katere so se mi tresle roke. Sedeli smo v gostilni Pri Katerniku, sestra, brat, oče in mama. Bil sem najmlajši pa tudi edini, kateremu so učitelji dejali, da ima v glavi dovolj pameti, da odide v širni svet, kjer se lahko še česa nauči. ''Tudi jaz bi rada šla na gimnazijo, pa ste rekli ne,'' je tiho protestirala sestra Minka in krčevito stiskala k sebi malega Nikolaja, ki se ji je rodil točno na sedemnajsti rojstni dan. Očetova roka, s katero je nesel v usta žlico vroče juhe, je za trenutek zastala, mama, ki je   začutila, da se bomo spe

Češnje so bile letos sladke in sočne kot že dolgo ne. Zjutraj jih je nabrala celo naročje, ravno prav zrelih, kar padale so ji v jerbas, ki ga je držala pred seboj, smejalo se ji je, da so se drobne jamice zaoblile v kotičku ustnic in potem je bil njen obraz videti kot kakšna prifrknjena slika, pa nič zato, bilo ji je malo mar, da je le lahko segla z roko med zrelo sadje in si ga z užitkom tlačila v usta. Počasi, a previdno je ugriznila v sočno meso, narahlo posrkala sok, ki je pritekel ob straneh, potem pa je vse skupaj pogoltnila s peško vred. Drobno se je nasmehnila, vedoč, da tega ne bi smela početi, lahko se pečka zagozdi v slepiču tako kot se je nekoč očetu, da so ga sredi noči naložili v rešilni avto in odpeljali v bolnišnico na Jesenice. Žal so morali z operacijo počakati, ker je bil še zmeraj pijan kot klada, sploh se ni nikoli dodobra streznil, ampak Lucija ni bila taka, ona je tisti dan popila le enega ali dva borovničevca, sladka, da jo je stresel gnus, ampak mo

Schwanenstadt, 5. julij 2012– Konec tedna so v Gornji Avstriji padle kocke. Slovenski avtorji so prejeli daleč največ literarnih nagrad: 9 uvrstitev na stopničke in 11 posebnih nagrad žirije v jubilejnem (10.) letu mednarodnega natečaja za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji ni kar tako! Na okvirno temo „ Kocka je padla na srečno številko 10 – številke, simboli in figure …“ je prispelo skoraj 200 otroških in mladinskih del iz vseh avstrijskih zveznih dežel, Slovenije, Italije, Švice, Hrvaške in Srbije. Močna konkurenčnost je vsako leto opazna zlasti v kategoriji »Odrasli«. Odlično tretje mesto Andreje Pogorevc in Katje Višnar (Slovenske Konjice) s prispevkom »Ajda se nauči šteti« ima izjemen pomen. Podelitev nagrad v soboto, 22.septembra, ob 15.00 uri, v Mestni dvorani v Schwanenstadtu, so sporočili organizatorji. Rezultati (le slovenski uspehi):   odrasli 3. mesto: Andreja Pogorevc in Katja Višnar (Slovenske Konjice) s pr