JUTRI 2052

  Nataša je bila vse do leta 2009 prepričana, da je njena širša družina nekakšen vzor dobrih odnosov. Imela je še tri brate, z vsemi se je dobro razumela, tudi o svakinjah ni znala povedati slabe besede. Četudi so se razkropili na vse konce Slovenije, so se redno, vsaj enkrat mesečno, vračali domov. Starši so imeli eno kravo in približno toliko zemlje, da so lahko posadili nekaj krompirja, repe in zelja. Pri hiši ni bilo veliko denarja, je pa zato ata vsakemu od otrok priskočil na pomoč, ko so začeli zidati hiše. Nataši se je zdelo, da ni nihče štel ur, ki jih je ata žrtvoval enemu in drugemu. Prav tako je bila prepričana, da ni nikomur padlo na pamet, da bi vodil evidenco o zeljnatih glavah, ki jih je kdo od njih ob koncu vasovanja pod domačo streho odpeljal s seboj. ''Potem pa je napočila usodna nedelja. Imela sem rojstni dan, snaha Mira pa mi je ob tej priložnosti prinesla ovojnico, v kateri je bila loterijska srečka. Priloženo je bilo tudi prisrčno voščilo, saj je imela p...

  Danes, ko oblast oholo, kleptomansko in vzvišeno razglaša, kako bo obdavčila nepremičnine, se mi zdi prav, da – zlasti mlajše generacije – spomnim, zakaj so bili (in marsikje so še ) starši tako bolestno navezani na hiše, v katerih je družina živela. Prvi, največji in največkrat tudi edini razlog je bil, ker so hišo za svojo družino zgradili sami. Žal to ni bila gradnja ''na ključ'', kot je danes v navadi: v hiši, s katero tudi potomci marsikje delajo kot svinja z mehom in truda prednikov ne cenijo, so bili ''vgrajeni'' tudi žulji, predvsem pa nečloveška odrekanja. Hiša jim je predstavljala nekakšnega ''družinskega člana'', nekakšnega otroka, saj se je ''rodila'' v hudem trpljenju, tudi lakoti. Nekaj zelo pretresljivih zgodb opisuje tudi odnos do otrok, oziroma ''varovanju'' novorojenčkov, kajti to so bili časi, ko je bila porodniška ''dolga'' manj kot tri mesece in ko tudi za malo več...

  Ukradeni otroci iz časa, ki mu rečemo »nekoč« Zgodb o otrocih, ki so jih ali zamenjali ali podtaknili ali celo ukradli, je v slovenskem prostoru kar nekaj. Neplodnosti pri zakoncih je bilo sicer včasih veliko manj, kot jo je danes, a če je doletela premožen par, si je ta s pomočjo denarja pomagal, da je prišel do otroka. V Ljubljani, na Križevniški ulici, je živela ženska, ki se je še po prvi svetovni vojni preživljala s tem, da je zakoncem, ki so bili prikrajšani za lastne potomce, proti plačilu rodila otroka. Njen partner pa se je preživljal s krvodajalstvom. Pred drugo svetovno vojno, ko sta bila neomadeževana čas deklet in brezhiben zunanji videz še veliko bolj cenjena in spoštovana kot danes, se je dogajalo, da so takšni, ki se je »spozabila«, otroka preprosto odvzeli. Družina je nosečo hčer poslala h kakšnim daljnim sorodnikom, kjer je počakala na porod. Njena mama ali poročena sestra pa so si v tem času pod obleko podkladale blazine, s čimer so prepričale sosede, da so...

  Pred časom smo se na nekem pogovornem večeru pogovarjali o težkih trenutkih, ko se znajdemo v osebni stiski, pa ne vemo, ne kako naprej in ne, kaj storiti, da bi nam bilo bolje. Zakaj takrat, ko nam je težko, ne zagrabimo bika za roge in zakaj se ne lotimo iskanja novih poti, ki bi jih vodile stran od težav?   Zakaj raje vztrajamo pri starih vzorcih, vse, kar storimo, pa je, da brskamo po različnih priročnikih v stilu ''kurjih juhic''? Mar nam je res lažje, če se nagonsko zatečemo k nečemu, kar nam obljublja hitro rešitev, ali nas pomiri s preprostimi odgovori na zapletene težave? Kurje juhice pogosto ponujajo preproste, a instant odgovore, obljubljajo rešitve in ustvarjajo iluzijo nadzora nad življenjem. Spopadanje s težavami zahteva veliko moči in pripravljenosti, da se soočimo z bolečino. Mnogi priročniki obljubljajo "samopomoč", kar ljudem daje občutek, da so aktivni pri reševanju svojih težav. Spoznanje, da jim samo branje- brez lastne akt...

 ščepec utripa minulega tedna RADIO SORA KNJIŽNICA ČRNOMELJ GORENJSKI GLAS LOŠKE NOVICE Klemen Selakovic – AIDEA podkast

  Edinstvena priložnost za praznično darilo: zbirka Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače po praznični ceni (20 € posamična knjiga! Zbirka je resnično unikatna, podobne ni ne doma in ne v svetu. Na skoraj 2000 straneh je zbranih okoli 6000 resničnih zgodb, ki sem jih zbirala več kot štirideset let. Začelo se je že prvo ''radijsko'' leto z oddajo ''Zanimivi ljudje živijo med nami''. V njih boste odkrivali življenjske resnice, ki nas učijo razumeti preteklost, prepoznati vzorce, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, in najti navdih za življenje danes. Gre za zbirko, ki odpira vrata v življenje naših prednikov in razkriva odnose, izzive in vrednote, ki so oblikovali našo družbo. Zgodbe so iskrene, pogosto ganljive in nepozabne. Ob njih boste začeli razmišljati, kdo smo in kam gremo. Ne zamudite te posebne priložnosti, da sebi ali svojim bližnjim podarite knjigo, ki bogati duha in srce. Na voljo je še nekaj kompletov treh knjig za otroke. (20 evrov) Pišit...

  26.novembra se pričenja knjižni sejem. Za mizico (na sliki sem jo označila z rdečo barvo) bova dva, tudi BOJAN EKSELENSKI. Njegova družba mi bo več kot dobrodošla, saj bi bila zaradi mojih težav in tudi lepega števila let, tam težko sama. Njegove knjige pa so tista pika na i, ki bodo pritegnile vse, ki jih zanima, kako daleč lahko poleti domišljija. 💓 Na voljo bova imela polovičko mize, pol metra, pravzaprav. Se bodo obiskovalci sejma ustavljali pri naju zaradi razkošne postavitve, zaradi bogastva luči? Verjetno ne. Upam, da se bodo ustavljali zaradi nakupa knjig, zaradi stiska roke, prijaznega pogovora? Upam, da bo tako! V četrtek, 28. 11. 2024 ob 13 h, pa vas vabim na predstavitev z naslovom: MOLK NI ZLATO. Z menoj se bo pogovarjala Renata Miklavčič. Povabilo k prav posebni  sejemski ponudbi! komplet  5 knjig  OGENJ, RIT IN KAČE  NISO ZA IGRAČE,   v katerih je več kot 6000 zgodb, ki so se  zbirale 40 let ,   stane   samo 100 ev...