JUTRI 2052

 O intimnem življenju nekoč je bilo v preteklosti na ''teoretičen'', predvsem pa z ogromno žlico moraliziranja, nekaj že napisanega.  Pripovedovalci v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače skozi zgodbe pripovedujejo o zelo podobnih izkušnjah naših prednikov, celo tistih, ki so živeli v poznih 50. letih prejšnjega stoletja. Drobci, ki vam jih ponujam v branje, me še dodatno prepričujejo, kako pomembno je, da tudi danes poznamo ''intimno'' zgodovino v lastni družini. Travme, značilne za začetek 20. stoletja, so, žal, še zmeraj prisotne v marsikateri slovenski glavi. O»prvi« poročni noči in problemu vzgoje v popolni nevednosti je Henrik Tuma že leta 1913 v  razpravi Problem seksuelnosti , takole zapisal: »Morda se nikjer ne kaže vzgoja tako nesmiselna kakor ob svatbi. Vsa hinavščina vzgoje in poroke je takrat koncentrirana. Simboli čistosti, nedotakljivosti, svetosti obredov, rodbinske čustvenosti po eni strani, p

Sudeći po tome da je bila tiskana 18 puta,   knjiga »Vatra, guzice i zmije nisu za igranje«/ »Ogenj, rit in kače niso za igrače« je od izdanja (2014.) do danas najpopularnija i najčitanija knjiga u Sloveniji. Bila sam prva na slovenskome prostoru koja je na laični način istražila spolne navike predaka koji su živjeli u prvoj polovici 20. stoljeća. Te su nam navike do sada bile strane, nismo ih poznavali. Priče, s kojima se čitatelji susreću u knjizi, nisam tražila, one su potražile mene. Zašto? Odrastala sam kasnih pedestih godina prošloga stoljeća, kada su roditelji u odgoju umjesto zagrljajaja, upotrebljavali palice. O spolnosti kod kuće nikada nije bilo govora. Bila je to tabu tema. Mama nas je uvjeravala da su bilo kakvi odnosi s muškarcem prije braka – grješni. Isto tako je tvrdila da žena mora tijekom spolnog odnosa »malo (pre)trpjeti« ne bi li muškarac ispunio svoju »dužnost i pravo.« Tim riječima nisam povjerovala! No, tek kao odrasla,

Pierre-Yves Petit, aka 'Yvon.'   Božič, kot že morda sami veste, izreka odločilno besedo o človeku, ki je ljubljen, svoboden in sposoben iti proti dobremu. Ta beseda upanja se skriva v vseh voščilih, ki si jih izmenjamo, in je smisel vseh darov, ki si jih podarimo. Želja, ki si v teh dneh izmenjujejo lastnike, je nešteto.   A pogosto – če z njih odstranimo blišč, spoznamo, da nam manjka le pridnih rok in zdrave kmečke pameti, pa bi se skrite želje hitreje in bolj odločno udejanjale.  Manj, ko se bo verjelo ''ezoteričnim rešiteljem naše duše'', več moči nam bo ostalo, da se bomo sami- z lastnimi rokami vnovič dvignili na noge. Zato vam polagam na srce: ne nasedajte tistim, ki vam prodajajo ''deset korakov do sreče''. Stran vržen denar! Lepo bi tudi bilo, če bi ves čas imeli pred očmi: tisti, ki nas je še včeraj tepel in maltretiral, ne more biti naš