JUTRI 2052

  26.novembra se pričenja knjižni sejem. Za mizico (na sliki sem jo označila z rdečo barvo) bova dva, tudi BOJAN EKSELENSKI. Njegova družba mi bo več kot dobrodošla, saj bi bila zaradi mojih težav in tudi lepega števila let, tam težko sama. Njegove knjige pa so tista pika na i, ki bodo pritegnile vse, ki jih zanima, kako daleč lahko poleti domišljija. 💓 Na voljo bova imela polovičko mize, pol metra, pravzaprav. Se bodo obiskovalci sejma ustavljali pri naju zaradi razkošne postavitve, zaradi bogastva luči? Verjetno ne. Upam, da se bodo ustavljali zaradi nakupa knjig, zaradi stiska roke, prijaznega pogovora? Upam, da bo tako! V četrtek, 28. 11. 2024 ob 13 h, pa vas vabim na predstavitev z naslovom: MOLK NI ZLATO. Z menoj se bo pogovarjala Renata Miklavčič. Povabilo k prav posebni  sejemski ponudbi! komplet  5 knjig  OGENJ, RIT IN KAČE  NISO ZA IGRAČE,   v katerih je več kot 6000 zgodb, ki so se  zbirale 40 let ,   stane   samo 100 ev...

  Bolnišnica Trbovlje okoli leta 1950. Avtor fotografije: Fotostudio Stane Weiss st., Trbovlje. Sem in tja opazim, da so ljudje ali pozabili, kako je bilo z zdravstvom pred 30 in več leti, ali pa sploh ne vedo. Zbrala sem nekaj podatkov iz pripovedovanj, upam, da vam bodo nudili vsaj kolikor toliko okvirno podobo o t. i. ''starih časih''. Še leta 2005 je bilo v Sloveniji 235 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, kar je bilo med najnižjimi vrednostmi v Evropski uniji. V jugoslovanskih časih pa je bilo število zdravnikov/število prebivalcev več kot prepolovljeno. Podatki, o umrljivosti otrok niso točni. Gospod, ki mi jih je posredoval, se zanje opravičuje.  Jugoslavija je imela največjo stopnjo umrljivosti dojenčkov v Evropi, leta 1981 je bilo to skoraj 31% na število rojenih.   Po 28 dneh življenja so umirali zaradi vnetja pljuč, nalezljivih bolezni ali zaradi   neustreznih ukrepov zdravstvenega varstva. Prilagam nove, ki mi jih je poslal, našel pa jih je v Statistički...

Izgubljeni otroci v megli »drugega časa« Številne generacije smo se v šoli učile o ukradenih otrocih med drugo svetovno vojno. Nemški vojaki so v imenu Velike Nemčije številnim slovenskim materam iz naročja iztrgali njihove otroke in jih ločili, največkrat za vedno. Več kot šeststo teh otrok so poslali v taborišča, kjer so bili podvrženi ponemčevanju, izbrane, ki so jih določili na podlagi videza in zdravja, pa so vključili v tako imenovani projekt Lebensborn. Zgodbe štirih ukradenih otrok, ki so bili vključeni v ta nacistični rasni eksperiment, so predstavljene tudi v dokumentarnem filmu Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna (2023), režiserke Maje Weiss. Redkokdo pa je ob teh tragičnih zgodbah pomislil, da so se kraje otrok v času po drugi svetovni vojni še vedno dogajale. Tudi pri nas. V naši nekdanji državi, v Jugoslaviji, naj bi bilo do konca osemdesetih letih prejšnjega stoletja ukradenih, odvzetih in preprodanih kar 20.000 otrok! Vsaj tako trdijo v srbskem društvu z...