JUTRI 2052

  Zgodba, ki jo boste prebrali v nadaljevanju, je iz pete knjige  OGENJ,  RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE.    Sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Ženski, ki mi jo je zaupala, so v porodnišnici odvzeli otroka z besedami, da ga bodo »pozdravili« poporodne zlatenice. Osebju je izročila zdravega otroka, a so ji vrnili telesnega in psihičnega invalida. ODLOMEK: »Popadke sem dobila v nedeljo zjutraj. Ves čas, ko so trajali, sem se tolažila, še malo, še čisto malo, pa bom držala v naročju svojega otroka. Miši je bil zelo lep, zdrav in živahen otrok. S kakšno ljubeznijo sem ga stiskala k sebi, objemala in ljubkovala. Bila sem presrečna. Žal pa je tretji dan zbolel za zlatenico.  Na oddelku je bila tudi neka dr. S. Bila je živ hudič. Mojega otroka je, ne da bi me vprašala, odnesla nekam, kam, je nisem smela vprašati, ker se je že prvič s takšno ihto zadrla name, da so pokale šipe. Tudi nihče od osebja si ji ni upal nič reči. Vse, kar sem izvedela, je bilo, da m...

  VESELI 30. SEPTEMBER SE BLIŽA Z NAGLIMI KORAKI. 5. knjiga iz zbirke Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače , s podnaslovom LUČKINE IN DRUGE ZGODBE , bo zdaj zdaj zagledala luč sveta. Še eno prav posebno rojstvo, še ena prav posebna sreča! Prednaročilo: j utri2052@gmail.com Ponovno so na voljo tudi kompleti preostalih štirih knjig (80€) iz te zbirke Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače . * Priporočam tudi krimi-roman KJE JE OTROK? (15€) in ŽENSKE (20€) * Knjige za otroke: KUHARSKE PRISMODARIJE (10€) + ABECEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE (10€) + AJDA IN ČAROVNIŠKE TEŽAVE V PRAVLJIČNI DEŽELI (10€) Ajda in čarovniške težave ter Pika na B. sta na voljo tudi na Amazonu.

  Vsi okoli mene nenehno govorijo o ''enakosti''. Jaz pa srčno upam, da bom ''precej drugačna'' še naslednjih 30 let. Potem bom pa - enaka med enakimi- se ve, kje....(MM)   Kadar pri svojih prijetnih 68 letih razmišljam o preteklosti, zmeraj ugotavljam, da sta zvonika cerkve Svetega Martina nekakšni stalnici, ki sta me spremljala tako pri odhajanju kot pri prihajanju v domači kraj, v katerem sem se rodila in živim še danes. Na Selu, na tistem zloglasnem ovinku, me je pri srcu, ob pogledu na domači kraj, ki se je razprostrl pred menoj, zmeraj stisnilo pri srcu. Občutek, da sem spet doma, med domačimi in ljubimi sokrajani, v naročju narave, ki mi je, kar pomnim, ponujala zavetje s svojo odmaknjenostjo, mirom in tišino v trenutkih, ko sem želela biti sama, je zmeraj nepopisno božajoč. Zvonika sta mi ob številnih vračanjih od vsepovsod postala zaščitni znak nečesa lepega, prijaznega in dotikajočega, kar je sicer težko opisati z besedami. Žiri so danes...