JUTRI 2052

zanimivo je tole: po tem, ko sem oddala gradivo za tretjo knjigo, je nastala neka čudna praznina. Kot da nekaj manjka! Zarana, ko je malo po peti zazvonila ura, bi sicer lahko še poležala, a nisem. Bioritem se je ugnezdil v kri in me ne izpusti iz rok.... Kaj naj v dopoldanskih urah počnem sedaj? Pletem, pospravljam, gledam TV? Brrr.... Naj začnem pisat novo knjigo? 👍 Verjetno se bo to zgodilo. A šele potem, ko bo ta, zadnja na knjižnih policah. To pa bo vsak čas... ..... ❤️ ❤️..... Ogenj, rit in kače niso za igrače, MOŠKE ZGODBE Napisala: Milena Miklavčič Izdala založba: Jutri, k.d. Žiri Lektorirala in uredila: Marjeta Žebovec Oblikovanje: Žiga Valetič Naslovnica: Danica Lešnjak Umetniške fotografije: Janez Pelko Naklada: 1.000 izvodov Tisk: Primus, Brežice Oktober,  2019

Marjan, letnik 1972,  je bil doma na kmetih. Vsako jutro je vstal že okoli četrte ure, da se je lahko še pravočasno spustil v dolino, sedel na delavski avtobus in se odpeljal v šolo. Učenje mu sicer ni delalo težav, a več kot dober ni bil nikoli. ''Za nekoga, ki pride k pouku v gojzarjih in smrdi po kravah, je takšen uspeh – odličen!'' mu je ob podelitvi maturitetnih spričeval dejal tudi raz rednik. Kot študent prvega letnika na fakulteti je s svojimi inovacijami izboljšal delovanje očetove žage. Prihranki pri elektriki so bili vredni razmisleka in širše pozornosti. Kje najti denar za dodatne raziskave? Vsi, s katerimi se je pogovarjal, so se mu smejali, češ, raje poskrbi, da boš bolj uspešen študent. Ob ''pomoči'' sošolca iz srednje šole pa so ga tudi na fakulteti kmalu dohitele zmerljivke o ''gojzarjih in smradu po kravah''. V tretjem letniku ni več zmogel redno študirati. Ne po finančni plati ne zaradi svoje razisko...

Gašper (…) :« V naši družini še zmeraj kroži nešteto zgodb o stricu Janku in njegovi ženi Pepci.  Ona je umrla lani pri sedemindevetdesetih on pa letos prav tako v visoki starosti.  Bila sta nekaj posebnega. Če sta imela ''dober dan'', sta bila zelo pridna in delovna, če ne, sta igrala karte, včasih ves dan in tudi dobršen del noči. Trije sinovi so odšli od doma že v rani mladosti. Domov se niso vračali, Janko in Pepca pa jih prav tako nista pogrešala.  Redila sta kravo, ki pa je jedla bolj kot ne na ''obroke''. ''Če je zdržala brez trave zjutraj, bo pa še zvečer!'' sta dejala sredi igre in čisto nič se nista sekirala, če je revše v hlevu mukalo in motilo tudi sosede. Sprijaznila sta se, da so bila tla pod deskami v kuhinji, kjer sta se zadrževala skoraj ves dan, ilovnata, da je bilo stranišče več deset metrov stran od hiše, da sta se komaj kdaj umila in očedila.  Njo je zobna proteza zelo motila, pa jo je med karta...

Počasi se bliža trenutek, ko bo zagledal luč sveta tudi tretji del trilogije OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE. '' Moške zgodbe '' bodo še dodatno razgalile zapletene medsebojne odnose, katerim smo vedno teže kos.