JUTRI 2052

Včeraj so hčerki, ki živi v isti hiši, dostavili manjši paket s hitro pošto. Ni je bilo doma, pa sem jaz odprla vrata. »Hm, ne vem, če imam sploh kaj denarja doma!« sem dejala postavnemu možaku, s katerim se sicer poznava. Gromko se je zasmejal:«Imeti ga moraš kot listja in trave. Saj si izdala knjigo!« Začudeno sem ga pogledala. »Ne izgovarjaj se, saj vsi vemo: stroške so ti plačali mi- iz davkoplačevalskih žepov, kasiraš pa sama!« Stara sem 65 let. Pišem že, kar pomnim. Najprej sem to počela za otroke, zgodbe, ki so veliko kasneje zagledale luč sveta v knjigah Ženske, Ogenj, rit in kače niso za igrače, 1. In 2. del , so se zbirale spontano, vzporedno. Danes skoraj nihče ne ve, da sem v samozaložbi izdala 10 knjig za otroke. Ki so bile prodane ali podarjene le v nekaj deset izvodih. Tistim, ki so kupili zadnjo knjigo v mesecu decembru, sem eno od teh knjig tudi podarila. Nihče mi ni nikoli nič šenkal , še najmanj država. Na

Pravijo, da so v letu 2027 najraje brali ruriko ' 'ODNOSI'', v kateri odgovarjam na različna osebna in zelo intimna vprašanja. Lepo. Vesela sem. Sliši se skoraj neverjetno, a je, kot kaže- resnično. Milena ČLANEK.- NAJBOLJ BRANO 2017  

Danes zvečer vas vabimo v knjižnico v Žireh.  Ob 19.00 uri bomo spregovorili o novi knjigi iz trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače .  Veselim se srečanja,  Milena 16. januarja ob 18. uri pa vas vabim v prostore Društva upokojencev,  Močnikova ulica 8, Cerkno. 17. januarja v Idrijo , v Dom starejših, Arkova ulica 4. 22. januarja ob 18.00 uri se bomo srečali v knjižnici v Rogaški Slatini. 23.januarja pa v knjižnici v Murski Soboti.      

 Ponovno - ali še zmeraj - je knjiga OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE najbolj brana knjiga v SLO knjižnicah! Pred njo so le otroške knjige in knjige za domače branje. ZELO SEM VESELA. Predstavljate si ne, koliko ta podatek pomeni nekomu, ki je za vse sam, ki je samozaložnik! Obe knjigi sta še zmeraj na voljo po ugodnejši ceni na povezavi:  https://goo.gl/1qx5mf http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/

Lansko poletje je bilo- vsaj zame- zelo pestro. Končevala sem s knjigo, bila v pričakovanju četrtega vnuka, veliko sem pešačila, tudi po petnajst kilometrov na dan. Nekoč me obišče Matija, nekakšen deseti brat poznega 20. stoletja.  Kramljala sva vse dopoldne, nakar mi predlaga, da napišem še tretjo knjigo, ki bi bila posvečena moškim zgodbam. Obljubila sem mu! Vseeno me je mičkeno skrbelo, da bodo moški manj zgovorni, bolj previdni pri pripovedovanju. Na srečo ni tako! Kar dobro jim teče beseda! Zgodb se je že kar nekaj nabralo in po izkušnjah, jih bom razdelila na tri dele: 1. Oče (ded) je pripovedoval 2. Nekaj neverjetnega se mi je zgodilo (moške zgodbe srednje generacije) 3. Mlade generacije Če bi se tudi kdo vas, i tole berete, odločil, da mi pove svojo lastno zgodbo ali zgodbo očeta, deda, brata, partnerja, sina…. bom vesela.  Le to bi prosila, da mi jo pošlje ali sporoči – če se le da – anonimno.  To pomeni, da že pripovedovalec sam spremeni im