MEHKO KOT BRITEV
Zgodbe, ki jih poslušamo, si zapomnimo na različne načine. Vsako pričevanje si- na primer - v mojem spominu najde ustrezno mesto, zato se pogosto dogaja, da se že slišane zgodbe ob novih- prav zaradi asociacij- ponovno obudijo. Tudi zadnja knjiga Mehko kot britev je nastala na ta način. Ko sem prisluhnila zgodbi nekega glasbenika, ki je v jugoslovanskih časih delal v baru Nebotičnika, sem se spomnila na pripovedovalca, ki je na zelo slikovit način opisoval, kako so – prav tako v jugoslovanskih časih- tovorili izkupičke iz igralnic na slovenski obali na točno določen naslov v Ljubljano. Tudi zgodbe miličnika Andreja (eno sem nedavno objavila), kako so nekoč delovale prostitutke, so bile zelo zanimive. V Žireh sta njega dni živeli mati in hčerka, Marica in Vikca. Tudi onidve sta imeli radi prastaro obrt. K njima pa so hodili na ''izpraznjenje'' tudi ministri in drugi pomembneži iz 50 let prejšnjega stoletja. Nikoli ne bom pozabila žalostne izpovedi neke starejše gospe...
