v sosodnjem mestu je vse lepše
Nekoč se je Šnitka dolgočasila. To se je sicer dogajalo sila poredko, a kadar je do tega prišlo, je bila sitna in zato so jo vsi pustili pri miru. Slonela je na oknu in gledala na ulico. Po ustih je valjala žvečilni gumi, a žvečiti se ji ga ni ljubilo. Na drugi strani ulice je zagledala deklico z dolgimi lasmi in privihanim noskom, ki jo je na videz poznala. V hipu se je spomnila, da sta se lani poleti pošteno zlasali zaradi rdečega zamaška, ki sta ga istočasno zagledali v peskovniku. Ko sta se pomirili, se nista mogli odločiti, katera ga bo odnesla s seboj domov. »V sosednjem mestu imajo lepše trgovine kot pri vas,« je zaklicala deklica, ki ji je bilo ime Nika. Šnitka se je namrščila, rekla pa ni nič. »Tam rastejo rože z velikimi cvetovi,« je obiskovalka navdušeno mahala z rokami in vihala nosek nad tulipani, ki so cveteli na gredicah v parku. »Pha,« se je namrdnila Šnitka in narahlo pomigala z ušesi. Nekaj časa sta bili obe tiho. Nika se je prestopala z ene noge na d...