Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2013

PIKA NA B. je danes romala po slovenskih bolnišnicah

Slika
Živimo v težkih časih, ko se dogaja marsikaj, kar se ne bi smelo. Vseeno se mi zdi, da je vsaka stvar za nekaj dobra…tudi ti čudni časi so- po moje - pripomogli, da smo postali bolj odprti za sočloveka in njegove stiske. Vsak želi pomagati drugemu po svojih najboljših močeh. Ker imam številno družino v kateri so tudi brezposelni, sem se odločila, da mladim, ki ležijo na otroških oddelkih bolnišnic, pomagam preganjati dolgčas. Tudi moji otroci so bili pogosto bolni, bolnišnica mi ni tuja, zaradi hude bolezni sem izgubila enega sina, drugi pa je na srečo ozdravel. Nekoč, ko sem bila otrok, je bila osamljenost moj stalni spremljevalec. Če ne bi ob sebi imela knjige, ne vem, kako bi se razšlo… Upam, da bo Pika na B., ki   sem jo poslala malim bolnikom , vsaj mičkeno pomagala, da bo čas, ki ga otroci morajo preživeti stran od doma, hitreje minil.  Milena

1. Zakajčkov literarni natečaj za mlade

Slika
1 . Zakaj č kov literarni nate č aj                                                                                                                                           Dragi mladi prijatelji, Bližajo se počitnice, mnogi jih boste morali preživeti doma. Nekoč, pred davnimi leti, se je podobno dogajalo tudi meni. Odločila sem se, da vam tudi zato - skupaj z založbo JUTRI 2052 - ponudim prav poseben poletni izziv – 1. Zakaj č kov literarni nate č aj. V knjižnici si izposodite eno od številnih ''Zakajčkovih'' knjig: Pri hrastu na levo, Pika na B., Borovničja princeska, Sonček in bosopetka, Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?. Preberite jih in ko boste začutili navdih, se usedite za mizo in dovolite domišljiji, da dobi krila. Zapišite svojo lastno zgodbo o Zakajčkovi ulici in vaši junaki naj se pridružijo Tanji, Blažu, Tadeju, Gašperju, Galu, Žigi in drugim, ki so počitnice izkoristili tudi zato, da so raziskovali naravo, se družili med

Natalija Z.

Slika
 Natalija Z. Bilo je krasno novoletno jutro, lenobno in mirno, cela ulica je še spala, to vem, saj se sosedov Polde sploh še ni oglasil, po navadi mi laja tik pod oknom, vsaj tako se meni zdi, v sobi je bilo ravno prav toplo, da sem lahko z golima rokama objemal blazino, ne da bi me dražeče hladilo po hrbtu, skrčil sem levo nogo, malo tudi zato, ker me je tiščalo na stranišče, pa se mi še ni ljubilo vstati in odhlamudrati po hodniku, raje sem mislil na Natalijo Z., to sem pogosto počel, všeč mi je bila ta baba, četudi bi me imeli za bedaka, če bi bil tako nor in o svojih sanjarjenjih govoril na glas. Bila je ravno prav blond in živahna, na odru je zmeraj stresala z joški,   verjetno nehote<§ in spontano, drugače tega ne bi opazil. Nekoč sva šla z Gregorjem na njen koncert. Nikoli ga ne bom pozabil. V Kamniku sva pri nekih novogradnjah napeljevala elektriko, bila sva brez kosila in malice, lastniku se je grozno mudilo in je kar naprej sitnaril okoli naju,   ker se mu je zd