Objave

Učiteljica iz leta 1959

Slika
Vinko : ''Mene je učila Brigita Avguštinova, dobra je bila kot kruh. Bil sem hribovski, zato so me dolinci zviška gledali. Velikokrat sem bil bolj slabo oblečen. Spominjam se, da mi je z edine naramnice odletel poslednji gumb. Pojdi z menoj, je rekla, in mi ga je v zbornici prišila nazaj. Bila je edina učiteljica, ki smo jo videvali pri maši. K obhajilu je prišla skozi zakristijo, toda vsi smo vedeli, da tudi tega ne bi smela. Otroci smo trepetali zanjo in se bali, kdaj jo bodo prišli iskat miličniki in jo odpeljali s seboj. Moja mama je zmeraj govorila, da jo občuduje, ker je tako korajžna.'' Nekaj toplega se dotakne srca, ko se spomnimo nanjo Brigita Avguštin je v Žireh poučevala še takrat, ko smo šli v šolo ''dvainpetdesetletniki''. Še zmeraj jo vidim, ko je prišla v razred. Največkrat je bila oblečena v kakšno bluzo z belim ovratnikom. Nikoli se ni razjezila, kričala ali kako drugače povzdigovala glas. Zdela se nam je '&

Kdo je Milena M.?!

Slika
Milena Miklavčič je raziskovalka in zapisovalka resničnih zgodb, avtorica uspešnice Ogenj, rit in kače niso za igrače (prvi in drugi del) , ki že peto leto zapored vztraja na prvih mestih po branosti v knjižnicah. O knjigi je bil za TV Slovenija posnet dokumentarni film z enakim naslovom. Njen življenjski moto se glasi: ''Vsaka, še tako slaba stvar, je za nekaj dobra .'' Teh besed se drži kot klop, saj ji prinašajo veselje, radoživosti, dobro voljo in veselje do življenja. Milena Miklavčič je prva, ki se je zgodbam o intimnem življenju prednikov posvetila z vsem spoštovanjem, obenem pa tudi z občutljivo tankočutnostjo do najbolj ranljivega, kar se lahko zgodi med dvema človekoma. Spodbuja pa tudi druge, da raziskujejo skrito življenje lastnih prednikov, dokler so tisti, ki bi lahko kaj povedali, še med nami. Ko je pred več kot četrt stoletja prvič naletela na zgodbe, ki so pripovedovale o najbolj skritih, zelo intimnih dejanjih naših prednikov, jim j

NA MEJI VERJETNEGA!

Slika
Zakaj sodita knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače 1. in 2. del med največje uspešnice zadnjih let? MED NAJVEČJIMI USPEŠNICAMI 2017   druga najbolj rezervirana knjiga 2018   Mnogi- tudi strokovnjaki – se že štiri leta sprašujejo, a odgovor je preprost: zato, ker je v njima tisto prav življenje, o katerem se je nekoč in tudi danes največkrat le - molčalo! Resnične zgodbe - zapisane po pripovedovanju, upravičeno burijo duhove. Mnogi ob branju ( tudi v terapevtskem smislu ) spoznavajo ( največkrat ) negativne vzorce, ki so se prenašali iz roda v rod.  Četudi se z napisanim ne strinjamo, je prav, da se o medsebojnih odnosih prednikov in sodobnikov – pogovarjamo! Morda nas knjigi nagovorita, da raziščemo tudi preteklost lastne družine? Čudovito! Za knjigi, ki sta izšli v samozaložbi, je takšen uspeh na meji verjetnega!  Po ugodnejši ceni jo lahko najdete tudi na tejle povezavi: https://goo.gl/1qx5mf Hvala vam, da ste jo prebrali!

Pa toliko zgodb bi mi še lahko povedala....

Slika
Pred dnevi je umrla Anica. Stara 92 let. Bila je pokončna, odločna in vztrajna ženska. Po drugi svetovni vojni, potem ko je njen mož neznano kje izginil ob vračanju ujetnikov s Koroškega, je sama vzgojila pet otrok. Danes so sicer že skoraj vsi upokojeni, a so, kljub temu da so bili med študijem pogosto lačni, dosegli najvišjo izobrazbo. Anica mi je pripovedovala, da nikoli v življenju ni vrgla stran niti koščka kruha. Kruh ji je namreč pomenil blagostanje, ki je večkrat zaobšlo njen skromni dom. Boli me srce ob misli nanjo. Generacije, ki so še kako občutile, kaj je to lakota, počasi odhajajo. Na policah za njimi sicer ostajajo škatle polne posušenih šnitk kruha, žal pa njihovi bližnji pogosto niso izkoristili priložnosti, da bi jim prisluhnili in se iz njihovih izkušenj naučili tudi kaj zase. S svojo lepo in zelo enakomerno pisavo (imela je komaj štiri razrede OŠ) je zapisovala spomine. Od tega, kdaj je na vasi kam treščilo, do tega, koliko je bilo gasils

Čas za branje

Slika
      Poleti je čas tudi za branje. Upam, da boste našli piložnosti tudi za Ogenj, rit in kače niso za igrače (1. + 2. del) Po ugodnejši ceni jo lahko najdete tudi na tejle povezavi:      https://goo.gl/1qx5mf

Hudič v človeški podobi, 1. del

Slika
Brazgotine Milka živi v manjšem gorenjskem kraju. Zakoračila je v srednja leta. Zdi se ji, da je to čas, ko nisi več toliko neumen, ko imaš že izkušnje in tudi pogled na življenje je dozorel. Kljub temu, da nikomur nič noče, pa ugotavlja, da je okoli nje vedno več zelo agresivnih ljudi, ki se jih boji. Zdi se ji, da nimajo nobenega občutka niti sočutja za druge, sicer bi vsaj vedeli, kdaj odnehati. Ker je tudi sama odraščala sredi hudega, zelo patološkega nasilja, jo še toliko bolj skrbi. Milka, ki danes živi sama, zelo rada opazuje, kaj se okoli nje dogaja. Z invalidskim vozičkom se zapelje do otroškega igrišča, kjer je zmeraj živ-žav. »Hitro spoznam, kakšni bodo, ko odrastejo. Že v otroštvu se vidi, kdo bo nasilen, kdo se bo pustil komandirati, iz koga se bodo norčevali in ga poniževali. Nekateri njihovi starši ali stari starši s svojim razdiralnim vedenjem zastrupljajo zrak v bloku, v katerem živimo. So brez občutka in brez vesti. Ne vedo, da zelo zgodaj st

ZAPRTA ŠTACUNA MOŽEM NI V ČAST!

Slika
Nobena skrivnost ni, da za tretjo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače zbiram ''moške'' zgodbe. Mnogi želijo, da se sliši tudi njihova plat ''zvona''. Med različnimi obiski, pogovori ali kar tako, sem slišala kar nekaj zanimivih rekov na račun žensk. Takšnih, ki so nastali v gostilni, ob delu, v pretežno moški družbi. Je pa zanimivo- tako so mi povedali- da so te reke širile tudi ženske same. Sploh, kadar so bile na kakšno iz vasi zelo jezne. To pa ni bil tako redek pojav! Kdor žleht babo ima, ne rabi psa. Babji drek še koprivi škodi. Podnevi so lan prale, ponoči se s fanti kurbale. S češpo služila, fanta izgubila. Tam, kjer se baba poščije, se še hudič najraje skrije. Pijanega dedca lahko baba olupi kot krompir. Ne boj se noža, boj se tiča od moža! Kratke kikle so nosile, so farje jezile! Tudi stare kosti ta prava pi*da zbudi