Jutrišnja pravljica
Nekoč, davno je že od tega, so v nekem mestu, v neki hiši, ki je stala na robu tega mesta, živele tri sestrice. Bile so še majhne, ko jim je umrla mama. Potem se je očka, tako kot je v vsaki pravljici v navadi, še enkrat poročil, in v hišo pripeljal mačeho. Bila je sladka kot med in naredila je vse, da so sosedje in tudi drugi, mislili, da je dobrega srca, mila in prijazna do malih deklic. V resnici je bilo povsem drugače. Ne, ne, saj jih ni tepla, niti jih ni vlekla za lase, prav tako jim ni bilo treba klečati na kolenih in pomivati tla. Mačeha je bila zelo spletkarska in je vedela, da mora v svetu, ki je bil obrnjen na glavo, hoditi do cilja po drugih poteh kot so to počele njene predhodnice. Zvečer, ko so vsi spali, si je slekla vsakdanja oblačila, ter si nadela dolgo, smrdečo čarovniško haljo, pokrila se je s kapuco in stegnila roki. Položila ju je na svetlečo bučo, katero si je zagozdila med koleni. Potem je zamrmrala: čirulečarule in v buči je zagledala tri se