tag:blogger.com,1999:blog-9417792916911187442024-03-16T11:52:32.029-07:00JUTRI 2052Spletna stran pisateljice, raziskovalke in novinarke Milene MiklavčičMILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.comBlogger889125tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-14655994638585055782024-03-13T01:00:00.000-07:002024-03-13T01:00:45.831-07:00Fire, Butt, and Snakes Are Not for Play,"<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgdSjb8SBmb73ZBTv6oxCNHLFp1rrZ8OOiIWCH3F9-njL70Ju1ISb_gXxsQm6WvyylOB22VjqY_LGJHe1tFk4xz4Wb6B74O9GJAFLrIgmBZaTpKtBkMbKQL0DXDGbkYe0l3rHwan0WPMMud3e_Uds7lqqyMqyBAfjPzK-2nsEVIZSjwFU9k7Cg8h0br/s2643/20240103_144231.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2242" data-original-width="2643" height="542" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgdSjb8SBmb73ZBTv6oxCNHLFp1rrZ8OOiIWCH3F9-njL70Ju1ISb_gXxsQm6WvyylOB22VjqY_LGJHe1tFk4xz4Wb6B74O9GJAFLrIgmBZaTpKtBkMbKQL0DXDGbkYe0l3rHwan0WPMMud3e_Uds7lqqyMqyBAfjPzK-2nsEVIZSjwFU9k7Cg8h0br/w640-h542/20240103_144231.jpg" width="640" /></a></div><br /><p></p><p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">The world we
live in is not the world I desire. We have been convinced that the best things
offered to us are those that are heavily advertised. Do you think I'm mistaken?
Then tell me, why does an influencer promoting a “hair removal cream” receive
so many likes and glowing comments?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">What
influencers and other well-paid celebrities for their “advertising work” talk
about attracts us also because it offers an imaginary world that is practically
unreachable in real life.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Where are
the days when we went to the library to browse, smell books, and read a
sentence here and there?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Where are
the days when we borrowed or bought a book based on our own judgment and not an
advertisement?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Segoe UI Symbol", sans-serif; line-height: 107%;">❤</span><span style="line-height: 107%;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Yesterday,
Ines from the Styrian region was with me. A woman in her prime years, but with
harsh stories she has experienced since childhood.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">“Nobody
wants to listen to me; you are my last hope,” she said. Well, a psychotherapist
would listen to her, but she would charge her for it.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">And then we
were together until lunchtime when she had to get up and leave to pick up her
child from school.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">I will
publish her story in my fifth book "Fire, Butt, and Snakes Are Not for
Play."<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">I am also
publishing the book because of Ines and all the others who, in the indifferent
society we live in, are not heard.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">I am no
longer young; I have plenty of personal experiences regarding interpersonal
relationships.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">I painfully
realize that we have never been less concerned about our fellow human beings
than we are today.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">In my
mission of “listening,” I persist not for myself; after all, I could be doing
many other things.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">I persist
because I believe that maybe tomorrow will be different. That tomorrow we will
- sober up.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">And when we
once again sincerely start seeking ways to connect with our fellow human
beings, we will also need experiences.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">In my books
"<b><u>Fire, Butt, and Snakes Are Not for Play,"</u></b> there are numerous
recorded stories of people who felt compelled to confess and perhaps with their
experiences, help others as well.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Why is the
saying “the apple doesn't fall far from the tree” more alive than ever?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">I'll tell
you why: because today, we are more interested in cosmetic surgeries than life
experiences that could help us avoid repeating the mistakes of our ancestors,
let alone friends and acquaintances.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">My words
might sound as if they are filled with bitterness. They are not!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Believe me,
they are not!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">With them, I
only wish to awaken you, to stir you, so that you would finally realize that
behind all the media and virtual glamour, behind all the fairy tales that
distract you from real problems, lies what we call “real life.”<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">And in real
life, we often cry, seek help, yearn for a fellow human being who will listen
and understand us.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Sometimes,
to escape troubles, a “textbook” with stories of those who have already gone
through a similar ordeal as ours is enough.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> 💓</span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p> </o:p></span><span style="background-color: white; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; white-space-collapse: preserve;">Even though the books "Fire, Butt, and Snakes Are Not for Play" are written in Slovenian, you can still read them even if you don't understand Slovene, thanks to the tools offered by artificial intelligence.</span></p><p class="MsoNormal"><span style="background-color: white; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; white-space-collapse: preserve;">Translated by Chat GPT</span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p> </o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p> </o:p></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJ76XI_Kyd1JjkvF9S_5-_tlBfijLT87A5g8oQcX4jP0yH1qolgPP5xJ0_12uktEn65FoYA65BqflOJy2ukJwqDxDsdACwsH5-iq1q4e-NkpJwjmehPAq9Z_2YjqDGNH26AtPmghG6oCBrGP9PR8lZEpGOtMidYHrPx3xtAmk_RnWdMsUry9m_zoGN/s1080/unnamed%20(1).jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1080" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJ76XI_Kyd1JjkvF9S_5-_tlBfijLT87A5g8oQcX4jP0yH1qolgPP5xJ0_12uktEn65FoYA65BqflOJy2ukJwqDxDsdACwsH5-iq1q4e-NkpJwjmehPAq9Z_2YjqDGNH26AtPmghG6oCBrGP9PR8lZEpGOtMidYHrPx3xtAmk_RnWdMsUry9m_zoGN/w640-h640/unnamed%20(1).jpg" width="640" /></a></div><br /><p></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-49526090513161228382024-03-05T23:15:00.000-08:002024-03-05T23:16:19.722-08:00razveselite svojo drago s knjigo!<p><span style="color: red;"><b> <span style="font-size: x-large;"> Knjiga nikoli ne ovene. </span></b></span></p><div class="post-outer" style="border: 0px; padding-bottom: 0.25em; position: relative;"><div class="post" style="margin-top: 0px;"><div class="post-body entry-content float-container" id="post-body-6101200503881684450" style="font-family: Roboto, sans-serif; font-feature-settings: normal; font-kerning: auto; font-optical-sizing: auto; font-stretch: normal; font-variant-alternates: normal; font-variant-east-asian: normal; font-variant-numeric: normal; font-variant-position: normal; font-variation-settings: normal; line-height: 1.6em; margin: 1.5em 0px 2em;"><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;">
</span></b><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>Vsaka ženska je zgodba
zase. O vsaki od njih bi lahko napisali knjigo, če bi nam zaupala podrobnosti
iz svojega življenja. <o:p></o:p></b></span></p><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>💗
</b></span><p align="center" class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><b><span style="color: #2b00fe;">V štirilogiji </span></b></span></p><p align="center" class="MsoNormal"><b><span style="color: red; font-size: large;">OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE </span></b></p><p align="center" class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><b><span style="color: #2b00fe;">je zbranih več tisoč zgodb anonimnih žensk! Knjige so živa
enciklopedija o tem, kakšne so bile</span></b></span></p><p align="center" class="MsoNormal"><b style="color: #2b00fe; font-size: large;">ženske nekoč in</b></p><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>kakšne so tudi danes!<o:p></o:p></b></span></p><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>💗
</b></span><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>V slovenskih družinah
še zmeraj vlada molk, to pomeni, da se o ''spornih'' izkušnjah prednikov bolj
malo ali nič pogovarjamo.</b></span></p><p align="center" class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><b><span style="color: #2b00fe;">Zakaj je pregovor:
''</span><span style="color: red;">Jabolko ne pade daleč od drevesa</span><span style="color: #2b00fe;">'', še zmeraj tako aktualen?<o:p></o:p></span></b></span></p><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>💗
</b></span><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>Pričevanja so zapisi iz ''prve roke'' o
življenju teh, ki bi lahko bile naše mame, tete, prijateljice, sodelavke,
sosede!<o:p></o:p></b></span></p><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>Če želimo razumeti sebe
in sedanjost, moramo najprej razumeti preteklost.<o:p></o:p></b></span></p><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>💗
</b></span><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>Poleg rož podarite
svojim najljubšim ženskam tudi eno teh knjig.<o:p></o:p></b></span></p><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>In potem se o
prebranih zgodbah skupaj pogovarjajte!<o:p></o:p></b></span></p><p align="center" class="MsoNormal"><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"><b>Na ta način boste prekinili družinski molk, med vami se bodo
spletale vezi, ki bodo trajale večno, ne le en sam samcat dan!<o:p></o:p></b></span></p><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;">
<div class="separator" style="clear: both;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhO5kE9tcb9ibtKdJiGnb70tgcBbPAwBts9Lc7NXmswfPkxy32sUne4YHvIFnbiiJIoFFnQB_w1hEcPrboHsSyvJwdfpjRR65dhFNB-69_AdoaBk4mgwB5dQU6bYGlU7V8gYnwIeyu-xTSzny6chiz9qqbDY4SpMcynXUmB7Ce_3yvrfUg8CyTP_o0X/s3321/20240224_104630.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1541" data-original-width="3321" height="296" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhO5kE9tcb9ibtKdJiGnb70tgcBbPAwBts9Lc7NXmswfPkxy32sUne4YHvIFnbiiJIoFFnQB_w1hEcPrboHsSyvJwdfpjRR65dhFNB-69_AdoaBk4mgwB5dQU6bYGlU7V8gYnwIeyu-xTSzny6chiz9qqbDY4SpMcynXUmB7Ce_3yvrfUg8CyTP_o0X/w640-h296/20240224_104630.jpg" width="640" /></a></div><br />
</span><p align="center" class="MsoNormal"><o:p><span style="color: #2b00fe; font-size: medium;"> </span></o:p></p><span style="color: #2b00fe;"><span style="font-size: medium;"><u>vsaka knjiga je znižana s 30 € na <b>20 €</b>, v kompletu pa jih lahko kupite le za <b>90</b>€!</u>
</span><span style="font-size: 15px;">
</span></span><p align="center" class="MsoNormal" style="font-size: 15px;"><o:p><span style="color: #2b00fe;"> </span></o:p></p><span style="font-size: 15px;"><span style="color: #2b00fe;">
</span><span style="color: #757575;">
</span></span></div><span style="color: #050505; font-size: 15px;"><br /></span><div dir="auto" style="color: #050505; font-family: inherit; font-size: 15px;"><br /></div><div dir="auto" style="color: #050505; font-family: inherit;"><b><span style="font-size: large;">Ob tej priložnosti pa so vam na voljo tudi:</span></b></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 15px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"> <div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #757575; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 15px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="color: #050505;">Ste že prebrali krimi roman </span><b><span style="color: red;">KJE JE OTROK?</span></b><span style="color: #050505;"> Niste? Bralci pravijo, da boljšega še niso imeli v rokah! </span><b><span style="color: red;">Cena: 20 €</span></b></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 15px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiy7VUtGUGLoCN9T70iDE8TpYKqIMduc2bM3oGCtkbFImbxi-yYCpsHOhvuqZ3BRx0BR5fc9JqeAZicX9PKZrgDDl5ZxDXPbdG2IbAaSpg5W8rMZudKVZHp3CtUvhxhVKrspKyj8mJrcRL46N5LmGG9xa_wKoTUuf55KieRuDLdsXKBLmDKBnTONMVl/s377/kje-je-otrok.jpg" style="background: transparent; color: #0ca743; margin-left: 1em; margin-right: 1em; text-decoration-line: none;"><img border="0" data-original-height="377" data-original-width="260" height="640" loading="lazy" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiy7VUtGUGLoCN9T70iDE8TpYKqIMduc2bM3oGCtkbFImbxi-yYCpsHOhvuqZ3BRx0BR5fc9JqeAZicX9PKZrgDDl5ZxDXPbdG2IbAaSpg5W8rMZudKVZHp3CtUvhxhVKrspKyj8mJrcRL46N5LmGG9xa_wKoTUuf55KieRuDLdsXKBLmDKBnTONMVl/w442-h640-rw/kje-je-otrok.jpg" style="border: 0px; height: inherit; max-width: 100%;" width="442" /></a></div><br /><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #757575; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 15px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="color: #050505; font-family: inherit;">Tudi najmlajši ne bodo ostali praznih rok. </div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><b><span style="color: red;">KUHARSKE PRISMODARIJE</span></b><span style="color: #050505;"> so namenjene babicam in odraščajočim vnukom, da bodo lažje skupaj kuhali po receptih, ki so priloženi zgodbam. </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><b><span style="color: red;">ZGODBE IZ ZAKAJČKOVE ULICE</span></b><span style="color: #050505;"> pa so namenjene otrokom, ki se v vrtcu in v prvih razredih OŠ spoznavajo z abecedo. Vsaka črka ima svojo lastno zgodbo, ki vas bo navdušila! </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="color: red;"><b>Posamezna knjiga stane 15 €!</b></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 15px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhT6cdpSCy8jYjeU3SwAoofssIIBS1AB11AHzYDsHpVkPMn2kYtDHvEFfqGDfq2zxNfwQITVxqrUDaslyZXe4MbnEG7jEdo0cuEL87yubhCtG3mkQY8p10CA3mKUrMXHamy75qAR5I3h2x1EN3C29DusepwJM9wb5bdKerVd6yZG8xHEWpWbby_0fLi/s2902/20231215_091201.jpg" style="background: transparent; color: #0ca743; margin-left: 1em; margin-right: 1em; text-decoration-line: none;"><img border="0" data-original-height="1568" data-original-width="2902" height="346" loading="lazy" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhT6cdpSCy8jYjeU3SwAoofssIIBS1AB11AHzYDsHpVkPMn2kYtDHvEFfqGDfq2zxNfwQITVxqrUDaslyZXe4MbnEG7jEdo0cuEL87yubhCtG3mkQY8p10CA3mKUrMXHamy75qAR5I3h2x1EN3C29DusepwJM9wb5bdKerVd6yZG8xHEWpWbby_0fLi/w640-h346-rw/20231215_091201.jpg" style="border: 0px; height: inherit; max-width: 100%;" width="640" /></a></div><br /><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #757575; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 15px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #050505;">Knjige naročite na mail: </span><span style="color: red;"><b>jutri2052@gmail.com</b></span></span></div><div dir="auto" style="color: #050505; font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Veliko lepih in sončnih trenutkov vam želim ob branju!</span></div><div dir="auto" style="color: #050505; font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><b>Poštnino plača pošiljatelj. </b></span></div></div></div><div class="post-bottom" style="-webkit-box-align: center; align-items: center; display: flex; flex-wrap: wrap;"><div class="post-footer float-container" style="-webkit-box-flex: 1; -webkit-box-ordinal-group: 2; clear: left; flex-wrap: wrap; flex: 1 1 auto; margin: 0px; order: 1; width: inherit;"><div class="post-footer-line post-footer-line-1" style="-webkit-box-flex: 0; flex: 0 1 auto;"></div><div class="post-footer-line post-footer-line-2" style="-webkit-box-flex: 0; flex: 0 1 auto;"></div><div class="post-footer-line post-footer-line-3" style="-webkit-box-flex: 0; flex: 0 1 auto;"></div></div><div class="post-share-buttons post-share-buttons-bottom" style="float: right; margin-left: 0px; margin-right: 16px; position: relative;"><div class="byline post-share-buttons goog-inline-block" style="display: inline-block; line-height: 24px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; position: relative; vertical-align: top; width: 24px;"><div aria-owns="sharing-popup-Blog1-byline-6101200503881684450" class="sharing" data-title="MESEC KULTURE, MESEC UGODNIH NAKUPOV KNJIG" style="float: right;"><button aria-controls="sharing-popup-Blog1-byline-6101200503881684450" aria-expanded="false" aria-haspopup="true" aria-label="Deli" class="sharing-button touch-icon-button" id="sharing-button-Blog1-byline-6101200503881684450" role="button" style="appearance: button; background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: 0px 0px; background-repeat: initial; background-size: initial; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; cursor: pointer; font: inherit; margin: 0px; outline: 0px; overflow: visible; padding: 0px;"><div class="flat-icon-button ripple" style="background: 0px 0px; border-radius: 50%; border: 0px; box-sizing: content-box; cursor: pointer; display: inline-block; line-height: 0; margin: -12px; outline: 0px; padding: 12px; position: relative;"><svg class="svg-icon-24"><use xlink:href="/responsive/sprite_v1_6.css.svg#ic_share_black_24dp" xmlns:xlink="http://www.w3.org/1999/xlink"></use></svg></div></button><div class="share-buttons-container"></div></div></div></div></div></div></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-17895428415084718262024-03-05T23:13:00.000-08:002024-03-05T23:13:32.621-08:00Nočne more nekega zapuščenega otroka<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiL2mUvEEwRHRgXNSjf0i7Vab8PtM6tjsP3_Gg1GHZ_PvCLZ0zGr4_2D1DoDROhSsMPplxcFutLBSMUiuaOCEc8yNR358fHVJxZ5hGJ0R20fvoKCisfL1jEtnrEcsNnpG7asqCdhXw9bLGmRjKKABQevC2r6Jb_-7trWH8ZTIROEE7uFwzDkrAeIvu4/s640/watercolour-4791614_640.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="433" data-original-width="640" height="434" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiL2mUvEEwRHRgXNSjf0i7Vab8PtM6tjsP3_Gg1GHZ_PvCLZ0zGr4_2D1DoDROhSsMPplxcFutLBSMUiuaOCEc8yNR358fHVJxZ5hGJ0R20fvoKCisfL1jEtnrEcsNnpG7asqCdhXw9bLGmRjKKABQevC2r6Jb_-7trWH8ZTIROEE7uFwzDkrAeIvu4/w640-h434/watercolour-4791614_640.jpg" width="640" /></a></div><br /><p class="MsoNormal"><br /></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: medium;">Janko se je leta 1970
rodil ženski, brezdelnici, zasvojenki z alkoholom, cigaretami, moškimi. Sestro
je dala v rejo pri treh letih, ko ji je že uničila življenje (njen partner je
na njej ugašal cigarete), Janka pa se je znebila že po dveh mesecih. <o:p></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">O ljudeh, ki so zaznamovali njegovo mladost, nima lepih
besed:«Na milost in nemilost so me prepustili rejniški družini, v kateri je
bilo vsega na pretek, samo pameti ne. Žlampala je rejnica, njen lastni sin, ki
nas je maltretiral in tudi eden od fantov, ki je še bil v reji. Kako je bilo
poskrbljeno zame kot dojenčka, si lahko le mislite. Še danes se mi na koži
poznajo sledi ugrizov različne golazni, so bile to stenice, podgane ali še kaj
drugega, ne vem. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Rejnica je bila z vsemi žavbami namazana. Jezik ji je tekel
kot kakšnemu dohtarju. Vse je vedela, vse obvladala, o vsakem človeku bi lahko
ure in ure govorila, kaj dela narobe, le pred svojim pragom ni znala pometati.
Ko še nisem znal hoditi, sem se pred kaznijo pogosto zatekal kar pod njeno
posteljo. Tam je bilo steklenic od žganja, kolikor hočeš. Ležale so med
umazanim spodnjim perilom, ostanki hrane in drugo šaro. Vmes so smrdeli tamponi
in umazani vložki. Kadar je šla rejnica med ljudi, je bila zmeraj zelo urejena
od namazanih nohtov do našminkanih ust, ki pa, žal, niso mogle skriti
neurejenega zobovja iz katerega je zelo smrdelo. O svojem rejniškem delu je
pisala poseben dnevnik. V njem je, na primer, vsak dan delala kljukice, da smo
se zvečer skopali. Kar je bila velika laž! Nismo se! Drži, da smo imeli
kopalnico, a je bil rejnik prelen, da bi vanjo napeljal vodo. Pa jo je znal,
saj je bil izučen vodni inštalater. Sama se je umila vsak večer, a le med
nogami. Druga dva rejenca sta jo pogosto opazovala skozi ključavnico, kako se
je razkoračila nad umivalnikom, zajemala vodo z dlanjo in si jo špricala okoli
obeh ritnih odprtin. Moram povedati, da je v tem istem umivalniku prala tudi
solato, kadar se ji je ljubilo pripraviti za kosilo…<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Najbolj prostaško zmerjanje, kletvice, poniževanja,
pretepanja so bila dnevno na sporedu. V enakem stilu so se do nas treh, ki smo
bili v reji obnašali tudi ostali njeni sorodniki, vključno z domačim sinom,
lenuhom in brezdelnežem. Ko sem začel obiskovati osnovno šolo, je sošolcem
prepovedala, da bi me obiskovali. Ni ji bilo prav, da so me imeli radi in da
sem od njih včasih dobil tudi kakšen cukr. Ona ga mi ni nikoli privoščila!<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Star sem bil osem let. Bil sem zelo nesrečen, saj sem tehtal
vsaj pet kilogramov preveč. Pa ne zato, ker bi prevel jedel in se premalo
gibal, temveč zato, ker sem živel zgolj od ''fejk'' hrane. Nekega dne smo
dobili novega sostanovalca. Že mi nismo imeli kje spati, ko je prišel Emil, je
stiska s prostorom postala kaotična. Bil je nekakšen daljni sorodnik, grd,
robusast in malo zaostal fant pri devetnajstih. Rejnica je določila, da bo spal
v moji postelji, jaz pa sem si moral postlati na tleh, na stari predpotopni
blazini za na morje. Ko danes gledam nazaj, sem prepričan, da je rejnica nalašč
tako zakomandirala. Vedela je, da ne bom imel pojma, za kaj gre, ko se me bo
Emil lotil in me začel spolno zlorabljati. O seksu sem sicer vedel nekaj
stvari, ki sem jih na zelo primitiven, vulgaren in ogaben način razbral iz
vsakodnevnih pogovorov med odraslimi, a premalo. Veliko premalo. Zgodba je
prišla na dan, ko me je Emil pred gručo vaških otročajev ožigosal za lažnivca
in sprevrženca ter mi grozil, da me bo spravil v poboljševalnico. Spominjam se,
kako sem se osramočen in ponižan splazil do šolske kuharice. Drži, da je bila
rejničina dobra prijateljica, a ni bila neumna. Kasneje je tudi povedala, da so
jo že drugi ljudje opozarjali, naj pazi name, a se ni upala, sa je bila rejnica
znana tudi po zelo strupenem jeziku in po zvezah in poznanstvih med ''finimi''
ljudmi…<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Ne vem sicer, kaj so odrasli govorili o Emilu in meni, vem
pa, kako se mi je oddahnilo, ker je moral oditi drugam. Rejnica mi je zelo
zamerila, da sem iztegnil jezik, sprla pa se je tudi s svojo prijateljico –
kuharico. Doma so me še bolj zmerjali in poniževali. Rejničin sin pa je v času
obedov na ves glas razpredal o variantah, s katerimi me je posiljeval Emil.
Tako rejnik kot rejnica sta se mu na ves glas smejala. Moja samozavest je bil
na nuli. Popustil sem tudi v šoli. V sedmem razredu nisem bil več dober, ampak
komaj zadosten. Iz mene so naredili upornika in pretepača. V besu, ki je divjal
v glavi, sem se lotil tudi čebelnjaka. Vse sem razdrl, uničil, poteptal. Ko ni
šlo drugače, me je rejnik držal, rejnica pa me je polivala z ledeno mrzlo vodo,
da sem se umiril….Pa tako sem si želel, da bi me kdo objel, mi prisluhnil,
stisnil k sebi. Nisem bil napačen fant, le duša je bila izmaličena od vseh
življenjskih udarcev…<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Konec osmega razreda so me ponovno poslali k ženski, ki me
je rodila. Menda z izgovorom, da ''gliha vkup štriha'', ''svoji k svojim'', saj
me takšnega, kot sem bil, ne more nihče več krotiti. Mama je živela z nekim
južnjakom, s katerim sta imela tri leta starega sina. Neizmerno je bila ponosna
na stanovanje, ki ga je dobila od občine. Moški, s katerim je delila posteljo,
ni znal slovensko, a je to ni dosti motilo. Ne vem, kako, a bila je prepričana,
da bom pazil na njenega otroka, ter, seveda, pustil šolo, da bo lahko ona
flenkala po svoje. To se ni zgodilo, saj sem imel vajeniško pogodbo, ki sem se jo
zaradi štipendije moral držati. V stiski, v kateri sem se znašel, sem mami
kradel pomirjevalne tablete. Zdelo se mi je, da sem bil po njih bolj skuliran
in tudi roke se mi niso več toliko tresle. Potem je mojo krajo odkrila,
poklicala center za socialno delo, se jim nalagala, da sem nameraval s
pomirjevali narediti samomor. Ne morem povedati, kakšen gnus je s svojimi lažmi
sprožila v meni! Po dveh mesecih na psihiatriji, kjer res nisem imel kaj
početi, so me strpali v zavod. Mama me ni več marala pri sebi, k rejnici pa
nisem hotel iti. V zavodu je bil tudi fant, ki sem ga poznal iz rejništva.
Nekoč ga je obiskala rejnica. Menda ji je ukradel nekaj denarja in ga ji je
moral takoj vrniti, drugače bi ga zatožila vzgojiteljem. Fant je sicer trdil,
da se rejnica laže, nekaj dinarjev sem mu še jaz dal, da se jo je lahko znebil.
No, slučajno sva se srečala tudi midva, pa me je ustavila in mi s posmehljivim
glasom povedala, da sem izmeček, ki ga nihče ne mara. ''Tista kurba (moja mama)
te bo spet vzljubila, ko boš začel služiti in jo bo zamikal tvoj denar!''je še
dodala, preden se je skobacala v avto. Najraje bi jo udaril, pa sem se zadržal.
A točno to se je čez tri leta zgodilo. Preden so me poklicali k vojakom, sem se
za nekaj mesecev zaposlil v tovarni s pohištvom. ''Pridi živet k meni, boš imel
krajšo pot v službo!'' me je poklicala mama. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Pozabil sem na vsa svarila, na vrat na nos sem stekel k
njej. A sem prišel z dežja pod kap. Za spanje na kavču mi je krepko
zaračunavala, istočasno sem moral plačevati hrano, čeprav sem doma komaj kdaj
jedel. Zaradi njenega jamranja sem imel še slabo vest, da jo obremenjujem, da
se ji vsiljujem. No, res ji ni bilo lahko. Z nekim tretjim moškim je bila
noseča, pa jo je ta pustil tisti trenutek, ko je izvedel za otroka. Nekoč, ko
le ni nehala gobcati, sem jo vprašal, zakaj ni splavila. Nič mi ni odgovorila.
Pa sem kar vrtal in vrtal. Šele ko sem ji očital, da ne ve, koliko otrok je že
spravila na svet, me je klofnila. Najin odnos je postal paranoičen. Ves čas sem
se bal, kdaj se me bo lotila tudi ponoči, medtem ko bom spal. V stanovanju je
bil totalen kaos, vse je bilo zasvinjano, razmetano, sin, ki ga je imela z
južnjakom, je bil star skoraj šest let in v največji užitek mu je bilo, če je
razbijal vse pred seboj. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Najhujšega me je rešil odhod v vojsko. Bilo je sicer hudo,
saj nisem imel niti dinarja za kakšen priboljšek. Potem pa sem v reviji Ognjišče,
med ženitovanjskimi oglasi, spoznal Renato, ki je čez pet let postala moja
žena. Danes sem drug človek, s prejšnjim življenjem pa sem pretrgal vse stike.«</span><o:p></o:p></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-57888747412568199312024-02-27T23:32:00.000-08:002024-02-27T23:32:59.900-08:00ŠČEPEC RAZMIŠLJANJA<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCRb4EVPkUy4n-ZKGJKXOFSIpn2x0eLEEEfkpF74bT-q6W1Wuo4nBpBxzwX-926hkbFkREuhHaS7wi-Vbde9XA_GVRGPzGJfCCP-CFjoDTuxCYf4_k7tQwAB4tgvU1YAcUuiJA3aJUoZ-HHMfS5z29OdfjB_-XRTvac1NMCiOoqr3F9uynzkqjv8u3/s1600/Milena%20Miklavcic%20Knjiznica%20Vrhnika%204%20010.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1067" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCRb4EVPkUy4n-ZKGJKXOFSIpn2x0eLEEEfkpF74bT-q6W1Wuo4nBpBxzwX-926hkbFkREuhHaS7wi-Vbde9XA_GVRGPzGJfCCP-CFjoDTuxCYf4_k7tQwAB4tgvU1YAcUuiJA3aJUoZ-HHMfS5z29OdfjB_-XRTvac1NMCiOoqr3F9uynzkqjv8u3/w426-h640/Milena%20Miklavcic%20Knjiznica%20Vrhnika%204%20010.jpg" width="426" /></a></div><br /><p></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Arial",sans-serif; font-size: 13.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-size: 10.0pt;"><o:p> revija NIKA (2012)</o:p></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: 17.3333px;">nekaj odlomkov iz intervjuja</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><br />
<span style="color: red;"><b><br />
- Kdaj ste se odpravili v svet iskat zgodbe? </b><o:p></o:p></span></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Bila sem
zelo osamljen otrok, odraščala sem v času, ko je bilo pomembno delo v stilu
''krampa in lopate'', ne pa nekakšno ''zapravljanje časa'' kot je branje ali
pisanje. Zelo rada sem se pogovarjala, še raje poslušala. Če se že kot otrok
narediš nevidnega, je takšnih priložnosti veliko.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Mama ni
bila materinski tip. Zelo redko, če sploh kdaj, je pokazala čustva. Ko sem
kasneje začela delati na radiu, sem za oddajo ''Zanimivi ljudje živijo med
nami'', iskala predvsem starejše sogovornike. ''off the record'' sem jih potem
spraševala tudi o njihovem odnosu do otrok, moža, znotraj družine. Na nek
način, ki se ga sprva še nisem zavedala, sem želela dobiti potrditev, da moje –
vsaj zame- žalostno in osamljeno otroštvo, ni bilo edino.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><b>Kako so posamezne zgodbe nastajale?</b></span><span style="font-family: Arial, sans-serif;"> <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Prej,
preden odgovorim, moram reči, da sem hvaležna usodi, ki mi je podarila
radovednost. Že od nekdaj me je zanimalo, zakaj je nekaj tako in zakaj ne
drugače. Nekaterim zgodbam sem<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>prisluhnila mimogrede, v čakalnicah pred zdravnikovo ordinacijo, na
vlaku, ob kavi, tabornem ognju, na potovanjih, kolesarjenju, naključnem
postanku, ko sem kje v hribih zašla in sem pri tam živečih ljudeh iskala pravo
pot. Kjerkoli pač. Nekoč smo se punce šalile na račun moških, v smehu smo
ugotavljale, da je danes težko najti pravega moža, kaj šele ljubimca. Že med
potjo domov se mi je v glavi rodila humorna ideja za zgodbo na to temo, ki sem
jo potem zelo hitro spravila na papir. Hči ima psa, Poldeta, in vsak, ki pride
mimo, ga želi objemati, božati. Ko sem- od strani- nevoščljivo opazovala
izkazane pozornosti, sem ugotovila, da si lahko le v najbolj drznih sanjah
predstavljam, da bi bila tudi sama kdaj deležna podobnega ljubkovanja. Zgodba z
izdatnim humorističnim pridihom je bila<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>hitro pod streho. Ne bom pozabila trenutkov v neki bolnišnici, moškemu
je izza povoja na tla kapljala kri, ženšče za šipo pa ga je počasi, kot da ima
v rokah ves čas tega sveta, spraševala bedarije. Tudi to je zabeleženo. Te
zgodbe sem potem ob pomoči Frančka Bohanca zapisala v knjigi ŽENSKE. Izšla je
konec lanskega leta.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18.0pt;"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Kakšne smo in kakšne nočemo biti?</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18.0pt;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Ženske so najbolj jezne, ko jim rečeš, da se še takrat, ko
ljubijo, obnašajo enako, če že ne huje, kot njihove babice. Za to imam številne
dokaze, saj sem medsebojne odnose žensk, ki so živele na začetku 20. stoletja,
preko njihovih zgodb zelo intenzivno raziskovala. To ni bilo raziskovanje, kot ga
imajo strokovnjaki. Več, kot sem slišala izpovedi, lažje sem jih med seboj
primerjala. Iskala skupne točke, razlike, vzorce, ki so se podedovali iz roda v
rod.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18.0pt;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>V tistem času so
ženske ogromno potrpele, ker so bile od moškega življenjsko odvisne. On je bil
tisti, ki jim je dajal streho nad glavo, denar in neko varnost. Današnja ženska
zre na tiste čase dokaj zviška, a le do trenutka, ko se nesmrtno zaljubi. Ko se
to zgodi, jo lahko moški, če le hoče, ovija okoli prsta. Ob njem vztraja še
potem, ko jo tepe, vara, izsiljuje, spolno nadleguje, izkorišča. Še globoko v
povojni čas si ženska zatiska oči pred realnostjo, četudi v srcu vidi, da
trpijo tudi otroci, da se ji okolica posmehuje. Od njega odide šele tedaj, ko
je že skoraj prepozno ali pa si je on našel drugo. Resničnih zgodb, ki vas
prepričajo, da je temu, žal,res tako, je na vsakem koraku kolikor hočeš. Sicer
pa je vsaka ženska rada nekaj posebnega, drugačna od druge. Žal marsikatero še
danes ''pokopljejo'' vzorci, ki so značilni za njene prednike, tisti vzorci, ki
jih je nezavedno podedovala in se z njimi poistovetila. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18.0pt;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18.0pt;"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Ali v naši družbi še vedno obstaja mit
„cankarjanske matere“? Kdo so po vašem mnenju te in ali za njih obstaja kakšna
rešitev?</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Seveda
obstajajo, le oblike cankarjanstva so drugačne, kot so bile nekoč. Poznam
ženske, ki so se odpovedale karieri, ker so se bale, da bi jih njihov moški
zavrnil, če bi bile bolj izobražene, kot si je on predstavljal, da so lahko.
Bila sem zraven, ko je 'glava družine' z zamahom roke in brez besed<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>odrinil krožnik na tla, ker mu nekaj ni bilo
prav. Poznam ženske, ki nimajo niti šoferskega izpita, ker njihov princ meni,
da so preveč zabite, da bi ga naredile. Pravijo, da med Slovenci vsak deseti
preveč pije. Samo predstavljate si lahko, kakšno je življenje družine, ki se
otepa s čustveno revščino, za povrh pa se pijancu nihče ne upa nič reči. Moški
ponižujejo žene tudi s tem, da jih silijo v prostitucijo, menda so si na ta
način nekateri ustvarili celo zavidljivo kariero. V primerjavi s ponižanji, ki
so danes marsikje povsem ''normalne'', je Cankarjeva Francka videti zelo
pokončna ženska.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Kakšne prijateljice smo ženske? Znamo imeti oziroma ohranjati
iskreno prijateljstvo ali je slednje lažje najti v moški družbi?</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Morda se
vam bom zdela čudaška, vendar nikoli v življenju nisem imela kakšne velike
potrebe po prijateljicah. Zmeraj, ko sem se s kakšno zbližala, sem potem
videla, da sem zanjo le ''ena od mnogih'', kar pa je istočasno pomenilo, da se je
o mojih zaupnostih razpravljalo na več ravneh. To mi pa ni bilo nikoli všeč.
Ženske smo pogosto preveč zaupljive in klepetamo tudi o stvareh, ki bi jih morale
obdržati zase. Potem pa je ogenj v strehi, ko gredo naše težave, ko si tega
najmanj želimo, od ust do ust. Hočem reči, da je, žal, vse preveč žensk, ki ne
znajo o tem, kar se jim zaupa, molčati. Tudi name pogosto pritiskajo, naj
povem, kdo so tisti, o katerih pišem. Na kraj pameti mi ne pade, da bi kogar
koli izdala. Ženske, ki imajo to srečo, da lahko zaupnosti delijo z res dobro
prijateljico (govorim o ednini), je morajo biti iskreno vesele. Meni povsem
zadoščajo snahi in hči, če pa se mi kdaj nabere česa ''preveč'', poskušam
problem itak zmeraj rešiti sama- in to prej, preden drugi izvedo zanj. Imam
nekaj prijateljic, s katerimi se srečujem občasno. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Moško
prijateljstvo? Hm, seveda je možno, vendar le, če sta osebi zreli in če dobro
vesta, do kod lahko tako prijateljstvo seže. Meni osebno se prileže, če kdaj
slišim še moško varianto mojega ženskega razmišljanja.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Kako pomembno je, da iščemo v partnerski, prijateljski ali poslovni
zvezi<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>kompatibilnosti? </b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Predstavljate
si hišo, ki bi jo prvi rad gradil, drugi pa podiral. Nikoli je ne bi spravila
pod streho! Podobno je v vsakem odnosu, ki ga imamo. Nekoč sem se pogovarjala z
žensko, ki je menjala službo zgolj zato, ker so bili ostali v pisarni <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>proti, da bi med delovnim časom odpirali okna,
nje pa je bilo groza zaprtih prostorov. Večina mojih dobrih znancev ljubi
planinarjenje, jaz pa ob pogledu na prepade pod seboj otrpnem. Je potem čudno,
če me ne jemljejo s seboj? Vsaj kanček kompatibilnosti je, hočeš, nočeš,
potreben tudi za partnerski odnos. Tako on, kot ona se morata približno enako rada
objemati, uživati v postelji, imeti morata podobne konjičke, versko, pa tudi
politično prepričanje, izobrazbo, odnos do vrednot. Seveda pa je zaželena ravno
pravšnja mera različnosti, da se pogovori iskrijo, da se netijo novi izzivi.
Prepričana pa sem, da se da v partnerstvu marsikaj zgladiti, če se znamo in
hočemo pogovarjati. Brez pogovora je odnos kot Sahara brez vode.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Kaj se zgodi z žensko, ki iskreno ljubi vse okoli sebe? Zakaj tako
pogosto pozabimo nase?</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Nekakšna
rak rana današnje družbe je prevelika navezanost na domače ljubljenčke. Vedno
bolj pogosto opažam, da so ženske potešeno zadovoljne s psom ali mačko. Živali
se pretirano posvečajo, kar ni dobro, kajti nihče nam ljubezni ne vrača v
tolikšni meri kot partner. Ne glede na to, da z njim ali njo včasih nismo
najbolj zadovoljni. Opazno je tudi zatekanje v t. i. duhovnost, kar je tudi znak
za alarm. Minulo soboto, ko sem se sprehajala okoli Blejskega jezera, sem
nehote prisluhnila pogovoru dveh žensk, ki sta druga drugi utemeljevali, kako
jima vsakovečerno komuniciranje z ''višjo silo'' nadomešča moške objeme. Kar je
čista, če že ne grozljiva, neumnost. Bojim se, da je tudi vedno manj žensk, ki
bi ''pozabljale nase''. V marsikaterem okolju je beseda ''žrtvovati se'' na
primer za otroke, že skoraj psovka. Ženske imajo varuške, otroke naprtijo
starim mamam na ramena, želijo uživati življenje. Ko se po gledališki predstavi
vračam do avtomobila, videvam otroke pri desetih, dvanajstih letih, ki si
podajajo steklenico. Sprašujem se, kakšne so njihove mame, ki jim ni mar, kaj
otrok ob tej uri počne zunaj doma, ko bi bilo njegovo mesto po vseh pravilih že
v postelji. Veliko je žensk, ki želijo uspeti, zlepa ali zgrda. Seveda
obstajajo tudi tiste druge, ki ne znajo reči ''ne'' in prej kot zase, poskrbijo
za druge. Vendar te, slednje, v mlajših generacijah, <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>počasi izginjajo…<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Kaj se zgodi z žensko, ki se zaljubi?</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Zaljubljena
ženska se spremeni tudi na zunaj. Bolj začne skrbeti za svoj videz, obraz ji
žari, za svojega moškega bi naredila vse, kar le lahko. Podreja se mu,
prilagaja, poskuša mu v vsem ustreči, želje mu bere iz oči. Po tihem pričakuje,
da bo on počel podobno, če ne, se počasi utrudi, naveliča, postane zagrenjena
in razočarana. Ženske delamo veliko napako, ker o tem, kaj si želimo, nerade
govorimo, nekako se nam zdi, da bi naši moški morali znati prebirati dušo- vsaj
približno tako kot to same počnemo. Zaljubljene ženske verjamejo, da bodo
babjaka spremenile v vzornega zakonskega moža, pijanca odvadile pitja. Žal se
čudeži ne dogajajo ravno pogosto. Zelo boleče je opazovati tiste ženske, ki
moškega ne zapustijo niti potem, ko so jih ti razočarali in prizadeli. Ljubezen
ženski pogosto zamegli razum, obenem pa ji srce odpre preveč na široko.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Ima ženska, ki je v vlogi matere, poslovne ženske, pravico biti
egoistična in zahtevati čas zase? Si ga znamo dejansko vzeti brez slabe
vesti? Kako družba gleda na te dame?</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">V teh
rečeh sem precej tradicionalna. Prepričana sem, da se mora mama posvečati
otrokom, kar z drugimi besedami pomeni, da so otroci pred kariero. Spominjam se
nekega večera, ki sem ga preživela v ženski družbi na Šmarjetni (nad Kranjem).<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Kar naenkrat se je od nekod vzel majhen deček
in mi zlezel na kolena, češ, da je lačen. Okoli enajstih, ko smo se začele
razhajati, smo bile prisiljene poiskati dečkovo mamo, ki je- na povsem drugem
koncu restavracije- mirno kramljala s svojimi poslovnimi partnerji. Kaj, če bi
bile drugačne in bi ji sina odpeljale neznano kam? Neštetokrat se spomnim na
tega otroka in vsakič me zaboli srce ob misli, kakšno otroštvo ima…Ženska, ki
želi biti uspešna, mora imeti idealnega partnerja, s katerim si obveznosti enakopravno
deli. Obvezno pa potrebuje tudi mamo, taščo ali teto, da ima otrok vsaj enega
bližnjega, ki ga pocrklja, objame, stisne k sebi, ko je mama na službeni poti. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Družbi
je danes, tak občutek imam, pravzaprav vseeno. Potrošništvo nas je že do te
mere izpridilo, da se<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>prave družine, z
mamo, očetom in otroki, ki živijo v ljubečem in predanem okolju, drži nekaj
negativno cerkvenega, malodane čudaškega. Bojim pa se, da bo še slabše. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="color: red; font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>Kakšna je po vašem mnenju
ženska v 21. stoletju (seveda – v našem prostoru)?<o:p></o:p></b></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Ženski
danes nikakor ni lahko. Drznem si celo reči, da ji še nikoli doslej nismo
izražali tako malo spoštovanja kot ravno v tem, aktualnem trenutku. Njeno telo
izrabljamo v reklamne namene, razgaljamo jo že zaradi <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>trapaste paštete, katero hoče proizvajalec
bolje prodajati. Prepričali smo jo, da je zunanjost pomembnejša od srca. Zaradi
praznjenja njene denarnice se je zgradilo na milijone kvadratnih metrov
nakupovalnih centrov. Poneumljamo jo z izbrano literaturo tipa ''kako najti
pravega moškega'' ali ''kaj narediti, da bom zanj sexy in lepa''. Po eni strani
ji peremo možgane z mehiškimi nadaljevankami, po drugi strani pa jo
prepričujemo, da bo feminizem rešil svet. Brez besed opazujemo, ko si prebadajo
nos, ustnice, jezik, sramne ustnice, popek, ker želijo ugajati moškemu. Uničujejo
si zdravje in tudi naravno lepoto, ko si ustavljajo silikonske vložke v prsi.
Prepogosto živimo v utvari, da je vse, kar ženska potrebuje za srečo doktorat,
potovanja, stanovanje, visoke pete in pes, ki jo bo počakal v samotnem stanovanju.
Pri moških premalokrat iščejo srce in dušo, prepogosto<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>izberejo tistega, ki zna oviti okoli prsta z
zunanjimi atraktivnimi atributi. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;">Sodobna
ženska zlepa ni zadovoljna ženska. Izpolnjena. Pocrkljana in ljubljena. Bojim
se, da se tudi današnja ženska prepogosto joče, podobno kot so se jokale
babice, le razlogi za solze so drugačni.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 0cm; mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: 0cm;"><!--[if !supportLists]--><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: Symbol;"><span style="mso-list: Ignore;">-</span></span><!--[endif]--><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><o:p> </o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><b>CITAT:</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><i>Pravijo,
da je Bog že vedel, zakaj je ustvaril žensko. Včasih je res ni lahko razumeti
in ljubiti, a kljub temu bo, če znamo na pravi način zaigrati na njene
občutljive strune, zazvenela z vso mehkobo, toplino, ljubeznijo in
naklonjenostjo.</i></span><span style="font-size: 13pt;"><o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><i><br /></i></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"><i><br /></i></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: Arial, sans-serif;"><span style="font-size: medium;"></span></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiRgrOcKW2-DtmU4T6I4VnUFekHwCc6nVF4qC_ypZfFotBCG2b16M3H-5QvSylN6g3Rp_SSX9d9iYOQbANXuLinZ2yk2zKlKZQG6gSpV7Eu3Htu0eruLDPHtsGTh_QPZz42Zbqe0BoMQ9_CpaTIt2bAuH0ut8FzJMgHNPWYLUTZA6auOdmVPkWo7hW9/s2995/20231118_154645.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1348" data-original-width="2995" height="288" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiRgrOcKW2-DtmU4T6I4VnUFekHwCc6nVF4qC_ypZfFotBCG2b16M3H-5QvSylN6g3Rp_SSX9d9iYOQbANXuLinZ2yk2zKlKZQG6gSpV7Eu3Htu0eruLDPHtsGTh_QPZz42Zbqe0BoMQ9_CpaTIt2bAuH0ut8FzJMgHNPWYLUTZA6auOdmVPkWo7hW9/w640-h288/20231118_154645.jpg" width="640" /></a></span></div><span style="font-size: medium;"><br /><i><br /></i></span><p></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-33155301410229271572024-02-12T11:59:00.000-08:002024-02-12T11:59:35.993-08:00nekaj malega o MM<p> </p><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhH0WjFa0yjhiqvJI83RF0Il-KcS1D4obCRLL6kZlT3FLdKym2PGg4npXFCBAu6xcjvgzyFR9-pZ-S2jPHxNWD4vi5LCPD4nvYvwGDuLJsBRjcBy7SVozG64TOxUO99GgEyBgNYLG4rlTKIOhVcJi6nrb-d63zqjwNyzs2novRT4ARJ9aYkCKpolDgZ/s3311/IR6_143248.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2441" data-original-width="3311" height="472" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhH0WjFa0yjhiqvJI83RF0Il-KcS1D4obCRLL6kZlT3FLdKym2PGg4npXFCBAu6xcjvgzyFR9-pZ-S2jPHxNWD4vi5LCPD4nvYvwGDuLJsBRjcBy7SVozG64TOxUO99GgEyBgNYLG4rlTKIOhVcJi6nrb-d63zqjwNyzs2novRT4ARJ9aYkCKpolDgZ/w640-h472/IR6_143248.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="background-color: white; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; white-space-collapse: preserve;"><br /></span><p></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><b><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman",serif; font-size: 14.0pt; line-height: 115%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman";">Milena
Miklavčič (1952)<o:p></o:p></span></b></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"> </span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Milena se je rodila v Žireh. Po končani osnovni šoli se je
vpisala na Pedagoško gimnazijo v Ljubljani. Pri dvajsetih si je ustvarila
družino, rodili so se štirje otroci. <o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Leta 1988 se je kot honorarna
sodelavka pridružila ekipi lokalnega radia Sora (Škofja Loka). Začela je pisati
za več lokalnih glasil. Uredila je številne zbornike različnih društev. Skupaj
z Damijanom Bogatajem iz Idrije sta ustvarila kar nekaj prispevkov za oddajo
Pomagajmo si TV Koper. <o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Leta 1999 je v okviru Tednov
vseživljenjskega učenja za svoje radijsko delo s področja zbiranja ''terenskih
zgodb'' prejela <i>Priznanje za izjemne učne
uspehe in bogatitev lastnega znanja</i>.<o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span style="font-size: medium;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;">Že več kot trideset let v Gorenjskem
glasu objavlja <i>Usode (resnične zgodbe)</i>
(</span><span lang="sl"><a href="https://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/section?profile=1082&template=archive&text=Milena+Miklav%E8i%E8"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;">Gorenjski Glas</span></a></span><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"> ) <o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: medium;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;">Še zmeraj piše odgovore na različna življenjska vprašanja za
časopis Nedelo (</span><span lang="sl"><a href="https://www.delo.si/tag/milena-svetuje/"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;">Nedelo</span></a></span><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"> ), njene kolumne pa lahko berete v reviji Reporter, v Domovini (</span><span lang="sl"><a href="https://www.domovina.je/author/milena-miklavcic-2/"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;">Domovina</span></a></span><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;">) in Portal24 (<a href="https://portal24.si/kolumna/">portal24.si</a>). Piše tudi blog (<a href="https://jutri-2052.blogspot.com/">jutri2052</a> )<o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"> </span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><b><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: large;">Literarna
dela</span></span></b><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: large;">:</span><span style="font-size: 12pt;"><o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman",serif; font-size: 12.0pt; line-height: 115%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman";"> </span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Napisala je več knjig za otroke: <b>Abeceda iz Zakajčkove ulice</b>, <b>Pri
hrastu na levo</b> (leta 2007 so jo razglasili za najboljšo slovensko
samozaložniško knjigo), <b>Pika na B.</b>
(2008), <b>Šnitka</b> (2009), <b>Marička in medvedek</b> (2010), <b>Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?</b>, <b>Gal in lačne hruške</b> (2011), <b>Mali-veliki vrtnar </b>(2012), <b>Julia iz Zakajčkove ulice</b>, <b>Ajda in čarovniške težave v pravljični
deželi</b> (2018), <b>Kuharske prismodarije</b>
(2021) in druge.<o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Leta 2004 so izšle <b>Usode</b>, leta 2011 pa je izdala knjigo z
naslovom<b> Ženske</b>, ki je doživela več
ponatisov, zadnjega, v dopolnjeni izdaji leta 2023.. Bralci so zelo dobro
sprejeli tudi kriminalni roman <b>Kje je
otrok? <o:p></o:p></b></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Prva knjiga iz tetralogije <i>Ogenj, rit in kače niso za igrače,</i> je
prišla med bralce leta 2013. Leta 2017 je sledil drugi del zbirke s podnaslovom
<b>Babice, hčere, vnukinje</b>. Leta 2019
so izšle <b>Moške zgodbe</b>. V času, ko je
izbruhnil covid, je nastala četrta: <b>Poglejte,
moji ljudje prihajajo!<o:p></o:p></b></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">V štirih
knjigah je na okoli 1400 straneh zbranih več kot 4000 zgodb, ki jih je pisalo
resnično življenje. Knjige sodijo v kategorijo ''Citizen science'' in so v
slovenskem prostoru unikatne. Mileno, ki sebe imenuje poslednja zgodbarka, je
zanimalo predvsem življenje žensk znotraj družine, v odnosu do moža, otrok,
tašče. Zapisala je zgodbe o otroštvu naših prednikov, o trpljenju, pomanjkanju.
Sogovornice pa so ji zaupale tudi zgodbe o intimi. <o:p></o:p></span></span></p><p>
</p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Milena še
kar naprej zbira resnične zgodbe, saj želi zbirki dodati še peto in šesto
knjigo.</span><span style="font-size: 12pt;"><o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 14.15pt;"><span lang="sl" style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjppvUHpgmZAaCj-qFjajflVAwzp52rYkoHw8FVexEsCVCMYlwh1Tez2N9B0aRFppN0f7aRVQcExJJzK4llrA_lfQgEuMqJous8lOPza0_Nd4go_D-A0PKhXlvOySvzn8wPgyxzTtcuT54KtydPsWxIYfPs9lBkT7cxp2crcweWA-691WMhmzreY89t/s3024/20231118_155026.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1671" data-original-width="3024" height="354" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjppvUHpgmZAaCj-qFjajflVAwzp52rYkoHw8FVexEsCVCMYlwh1Tez2N9B0aRFppN0f7aRVQcExJJzK4llrA_lfQgEuMqJous8lOPza0_Nd4go_D-A0PKhXlvOySvzn8wPgyxzTtcuT54KtydPsWxIYfPs9lBkT7cxp2crcweWA-691WMhmzreY89t/w640-h354/20231118_155026.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p><span style="background-color: white; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; white-space-collapse: preserve;">👇</span></p><p><span style="background-color: white; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; white-space-collapse: preserve;">Milena Miklavčič (born in 1952) hails from Žiri. After completing her primary education, she enrolled in the Pedagogical Gymnasium in Ljubljana. At the age of twenty, she started a family and welcomed four children. In 1988, she joined the team at the local radio station Sora (Škofja Loka) as a freelance contributor and began writing for several local publications. She edited numerous anthologies for various associations and, together with Damijan Bogataj from Idrija, produced several segments for the "Pomagajmo si" show on TV Koper.</span></p><p style="--tw-border-spacing-x: 0; --tw-border-spacing-y: 0; --tw-ring-color: rgba(69,89,164,.5); --tw-ring-offset-color: #fff; --tw-ring-offset-shadow: 0 0 transparent; --tw-ring-offset-width: 0px; --tw-ring-shadow: 0 0 transparent; --tw-rotate: 0; --tw-scale-x: 1; --tw-scale-y: 1; --tw-scroll-snap-strictness: proximity; --tw-shadow-colored: 0 0 transparent; --tw-shadow: 0 0 transparent; --tw-skew-x: 0; --tw-skew-y: 0; --tw-translate-x: 0; --tw-translate-y: 0; background-color: white; border: 0px solid rgb(227, 227, 227); box-sizing: border-box; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; margin: 1.25em 0px; white-space-collapse: preserve;">In 1999, as part of the Lifelong Learning Weeks, she received an award for her exceptional educational achievements and for enriching her knowledge through her work in collecting "field stories" for radio. For more than thirty years, she has been publishing "Fates" (true stories) in Gorenjski Glas and continues to write responses to various life questions for the Nedelo newspaper. Her columns can be read in the Reporter magazine, Domovina, and Portal24 (portal24.si). She also maintains a blog (jutri2052).</p><p style="--tw-border-spacing-x: 0; --tw-border-spacing-y: 0; --tw-ring-color: rgba(69,89,164,.5); --tw-ring-offset-color: #fff; --tw-ring-offset-shadow: 0 0 transparent; --tw-ring-offset-width: 0px; --tw-ring-shadow: 0 0 transparent; --tw-rotate: 0; --tw-scale-x: 1; --tw-scale-y: 1; --tw-scroll-snap-strictness: proximity; --tw-shadow-colored: 0 0 transparent; --tw-shadow: 0 0 transparent; --tw-skew-x: 0; --tw-skew-y: 0; --tw-translate-x: 0; --tw-translate-y: 0; background-color: white; border: 0px solid rgb(227, 227, 227); box-sizing: border-box; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; margin: 1.25em 0px; white-space-collapse: preserve;">Her literary works include several children's books: "Abeceda iz Zakajčkove ulice," "Pri hrastu na levo" (named the best Slovenian self-published book in 2007), "Pika na B." (2008), "Šnitka" (2009), "Marička in medvedek" (2010), "Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?," "Gal in lačne hruške" (2011), "Mali-veliki vrtnar" (2012), "Julia iz Zakajčkove ulice," "Ajda in čarovniške težave v pravljični deželi" (2018), "Kuharske prismodarije" (2021), and others. In 2004, her book "Fates" was published, followed by "Women" in 2011, which saw several reprints, the latest in an expanded edition in 2023. Her crime novel "Where is the Child?" was also well received.</p><p style="--tw-border-spacing-x: 0; --tw-border-spacing-y: 0; --tw-ring-color: rgba(69,89,164,.5); --tw-ring-offset-color: #fff; --tw-ring-offset-shadow: 0 0 transparent; --tw-ring-offset-width: 0px; --tw-ring-shadow: 0 0 transparent; --tw-rotate: 0; --tw-scale-x: 1; --tw-scale-y: 1; --tw-scroll-snap-strictness: proximity; --tw-shadow-colored: 0 0 transparent; --tw-shadow: 0 0 transparent; --tw-skew-x: 0; --tw-skew-y: 0; --tw-translate-x: 0; --tw-translate-y: 0; background-color: white; border: 0px solid rgb(227, 227, 227); box-sizing: border-box; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; margin: 1.25em 0px; white-space-collapse: preserve;">The first book of her tetralogy "Fire, Ass, and Snakes Are Not for Play" was released to readers in 2013. It was followed by "Grandmothers, Daughters, Granddaughters" in 2017, "Men's Stories" in 2019, and during the COVID outbreak, the fourth book: "Look, My People Are Coming!" These four books, encompassing approximately 1,400 pages and over 4,000 stories drawn from real life, belong to the "Citizen Science" category and are unique in the Slovenian space. Miklavčič, who calls herself the last storyteller, was particularly interested in the lives of women within the family, in relation to their husbands, children, and mothers-in-law. She documented stories about the childhood of our ancestors, their suffering, and scarcity, as well as intimate tales confided to her by her interviewees.</p><p style="--tw-border-spacing-x: 0; --tw-border-spacing-y: 0; --tw-ring-color: rgba(69,89,164,.5); --tw-ring-offset-color: #fff; --tw-ring-offset-shadow: 0 0 transparent; --tw-ring-offset-width: 0px; --tw-ring-shadow: 0 0 transparent; --tw-rotate: 0; --tw-scale-x: 1; --tw-scale-y: 1; --tw-scroll-snap-strictness: proximity; --tw-shadow-colored: 0 0 transparent; --tw-shadow: 0 0 transparent; --tw-skew-x: 0; --tw-skew-y: 0; --tw-translate-x: 0; --tw-translate-y: 0; background-color: white; border: 0px solid rgb(227, 227, 227); box-sizing: border-box; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; margin: 1.25em 0px 0px; white-space-collapse: preserve;">Milena continues to gather real stories, intending to expand her collection with a fifth and sixth book.</p><p style="--tw-border-spacing-x: 0; --tw-border-spacing-y: 0; --tw-ring-color: rgba(69,89,164,.5); --tw-ring-offset-color: #fff; --tw-ring-offset-shadow: 0 0 transparent; --tw-ring-offset-width: 0px; --tw-ring-shadow: 0 0 transparent; --tw-rotate: 0; --tw-scale-x: 1; --tw-scale-y: 1; --tw-scroll-snap-strictness: proximity; --tw-shadow-colored: 0 0 transparent; --tw-shadow: 0 0 transparent; --tw-skew-x: 0; --tw-skew-y: 0; --tw-translate-x: 0; --tw-translate-y: 0; background-color: white; border: 0px solid rgb(227, 227, 227); box-sizing: border-box; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; margin: 1.25em 0px 0px; white-space-collapse: preserve;"><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbRsAZKD6hKH9Km9JeTj0mctlwH4K0GKSrlfh7cG1nyuAPLUyZLzcYGmQGEzYCgcxWEHfJVIVrpssnYFlXGQoGyMmacerENDRpkevnIqlQt382HnqqQ5rt9WTKkzclWcVVDJckpLzecLMkrDTKIOzk8UonDXDE80y1xcmGvERuo8-mTccoXk4sloG3/s3024/20231215_090646.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2718" data-original-width="3024" height="576" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbRsAZKD6hKH9Km9JeTj0mctlwH4K0GKSrlfh7cG1nyuAPLUyZLzcYGmQGEzYCgcxWEHfJVIVrpssnYFlXGQoGyMmacerENDRpkevnIqlQt382HnqqQ5rt9WTKkzclWcVVDJckpLzecLMkrDTKIOzk8UonDXDE80y1xcmGvERuo8-mTccoXk4sloG3/w640-h576/20231215_090646.jpg" width="640" /></a></div><br /><p style="--tw-border-spacing-x: 0; --tw-border-spacing-y: 0; --tw-ring-color: rgba(69,89,164,.5); --tw-ring-offset-color: #fff; --tw-ring-offset-shadow: 0 0 transparent; --tw-ring-offset-width: 0px; --tw-ring-shadow: 0 0 transparent; --tw-rotate: 0; --tw-scale-x: 1; --tw-scale-y: 1; --tw-scroll-snap-strictness: proximity; --tw-shadow-colored: 0 0 transparent; --tw-shadow: 0 0 transparent; --tw-skew-x: 0; --tw-skew-y: 0; --tw-translate-x: 0; --tw-translate-y: 0; background-color: white; border: 0px solid rgb(227, 227, 227); box-sizing: border-box; color: #0d0d0d; font-family: Söhne, ui-sans-serif, system-ui, -apple-system, "Segoe UI", Roboto, Ubuntu, Cantarell, "Noto Sans", sans-serif, "Helvetica Neue", Arial, "Apple Color Emoji", "Segoe UI Emoji", "Segoe UI Symbol", "Noto Color Emoji"; font-size: 20px; margin: 1.25em 0px 0px; white-space-collapse: preserve;"><br /></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-41735715810126729232024-02-11T21:49:00.000-08:002024-02-11T21:49:44.493-08:00NAKLJUČJA<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJcocU9SyTXD0YdKI0iUeq290JiIMuasF84JhmszlqxiueqvbdbhnXyyZggJIpmPIuRWVBppiQO3JSKnOfDU73mPrcjq75hrkG29Z-oLmqlKHqT5IVg_YLumwt1L5xAP5wG3WBaMn4dIFvKaR2oKnhyphenhyphenS4yfj3VSMN7JZujyBmnseoLhAeToEHH4xsD/s1280/four-leaf-clover-3336774_1280.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="960" data-original-width="1280" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJcocU9SyTXD0YdKI0iUeq290JiIMuasF84JhmszlqxiueqvbdbhnXyyZggJIpmPIuRWVBppiQO3JSKnOfDU73mPrcjq75hrkG29Z-oLmqlKHqT5IVg_YLumwt1L5xAP5wG3WBaMn4dIFvKaR2oKnhyphenhyphenS4yfj3VSMN7JZujyBmnseoLhAeToEHH4xsD/w640-h480/four-leaf-clover-3336774_1280.jpg" width="640" /></a></div><br /><p></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Življenje je polno naključij, nekateri temu rečejo
tudi ''božja volja'', drugi splet okoliščin, tretji ''saj ni res, pa je'', ''sej
ne moreš verjet'' in podobno.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">Lansko leto me je Irna Tršinar prosila, naj nekaj
svojih lastnih izkušenj prispevam za njeno knjigo. Žal se je primeril ''splet
okoliščin'', da sem malo pozabila, ona pa me tudi ni bolj odločno postavila
pred zid, češ a boš napisala ali ne. </span><span style="font-family: "Segoe UI Emoji", sans-serif; line-height: 107%;">😊</span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Vem, da so moje izkušnje kaplja v morje v primerjavi,
denimo, z Alexandrom Flemmingom, ki je leta 1929 <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>povsem po naključju naletel na enega izmed
največjih odkritij v zgodovini medicine. Flemming je v svojem kletnem
laboratoriju med poletnimi počitnicami pomotoma pustil odprto petrijevko. Ko se
je vrnil, je bila petrijevka s stafilokoki prekrita z modro-zeleno plesnijo, ki
je pobila vse bakterije okrog sebe. Po nekaj letih izpopolnjevanja formule je-
zaradi naključja- <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nastal prvi antibiotik
v zgodovini – penicilin.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Eden od razlogov, da sem začela bolj resno zbirati
zgodbe o intimi, tiči tudi v nevihti, ki se je nekoč, ko sem obiskala Mici
(Vehar) razbesnela nad Žirmi. To so bili še časi, ko je zaradi takšnega
treskanja in grmenja zmanjkalo elektrike in tudi takrat se je to zgodilo. Ob
končku bele sveče, ki jo je Mici prižgala, mi je potem, v poltemi hiše, kjer
sva sedeli, razložila, kako je bil videti ''seks'' v času njene mladosti. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Tisti, ki se vozite po Poljanski dolini, poznate
ovinek ''Pr Tičnk'', tik pred srednjo vasjo. Imela sem zeleno stoenko, bilo je
zgodnje jutro, ko sem malo preveč ''hitela'' na radio. Kar naenkrat začutim,
kot bi se me nekdo oprijel z dlanjo okoli gležnja. Na smrt sem se ustrašila, in
krepko upočasnila vožnjo. Če bi peljala z nezmanjšano hitrostjo, kdo ve, bi ali
ne bi trčila v manjši tovornjak, ki ga je iz nasprotne smeri popolnoma pijan
šofer vozil po napačni strani ceste. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">Na radiu sem zelo rada delala ob nedeljskih
popoldnevih, dokler smo si moderatorji lahko sami izbirali goste. V studio sem
povabila gospoda, ki se je ukvarjal z budizmom, nekaj časa je bil tudi
budistični menih. Čisto slučajno sem na facebooku našla tudi stran o budizmu. Čisto
slučajno kliknem na enega od članov tiste skupine in obstanem brez sape: ta
človek z nekim čisto tujim (budistično obarvanim) imenom, je imel med svojimi
objavljenimi fotografijami kup sestrinih fotografij iz leta 1970. Z rahlo
tresočo roko sem brskala naprej in potem sem ugotovila, da je to prijatelj J.,
s katerim sva se z Meto (umrla je v letalski nesreči na Korziki) družili v Worthingu,
kjer sva preživljali počitnice leta 1969. J. je naju leta 70 obiskal, in šele
po skoraj pol stoletja sem- glede na to, koliko sestrinih fotk je imel,
ugotovila, kako zelo mu je bila takrat všeč. </span><span style="font-family: "Segoe UI Emoji", sans-serif; line-height: 107%;">😊</span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">Lansko pomlad je Vida (Petrovčič) potovala po Mehiki.
V istem času se je tja napotila tudi moja sestrična Marta iz Toronta. Kje točno
sta se srečali, in kako je naneslo, da sta se začeli pogovarjati, niti ne vem. Vem
le, da sta navezali prijateljske stike, da je Marta Vidi predlagala, naj stopi
do mene in me pregovori, da pridem v Kanado. To se je res zgodilo. In temu
naključju se lahko zahvalim, da sem bila lani avgusta v Kanadi. </span><span style="font-family: "Segoe UI Emoji", sans-serif; line-height: 107%;">😊</span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Bilo je pred leti. Anica, ena od znank, je izgubila
moža. Večkrat se mi je pridružila, ko sem šla na obiske k temu ali onemu.
Medtem ko sem kramljala s sogovorniki, se je ona sprehajala po bližnji okolici.
Nekoč prideva v neko vas na Dolenjskem. Ko pozvoniva, nama vrata odpre nek
moški. Ko ga Anica zagleda, samo krikne in malo je manjkalo, pa bi od šoka
zlezla skupaj. Moški na pragu je bil do zadnje poteze popolnoma podoben njenemu
pokojnemu možu. Ko je prišla k sebi, nam je na telefonu pokazala fotografije
pokojnega moža. Res je bilo strašljivo: dva popolna neznanca sta si bila tudi
značajsko- podobna kot jajce jajcu!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Nekoč sem prišla v neko hribovsko vas, kjer je imelo
najmanj tretjina prebivalcev enak priimek. Ustavila sem se na številki dve (2),
in ko se je na vratih pokazala starejša gospa, jo vprašam, če je Anica
''Tapata''. Gospa vneto prikima in me povabi v kuhinjo. Hitro mi je začela
pripovedovati svojo zgodbo. Kmalu sem ugotovila, da je zgodba precej drugačna
od tiste, ki mi jo je ''neka'' Anica povedala že po telefonu. Ko ji to omenim,
se zasmeje:«A to pa nisem jaz. To pa je Anica iz Zg. vasi, jaz sem pa Anica iz
Sp. Vasi…«<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">Ni bilo hudega. Tisti dan sem pač dobila dve zgodbi
namesto ene </span><span style="font-family: "Segoe UI Emoji", sans-serif; line-height: 107%;">😊</span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Pred leti sva se s Polono priključili učiteljem ene od
srednjih šol v Šk Loki, ko so za prvi maj odpotovali na izlet v London.
Spominjam se, da so bili dnevi v Londonu zelo lepi, sončni, celo vroči. Ta
izlet sem si zapomnila po tem, da sva srečali kup znancev, ki so paradirali po Trafalgar
Squaru. Med njimi je bil tudi par, ki ne teoretično ne praktično ne bi smel
biti skupaj. Njuni imeni sta pri meni na varnem.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Ko sem z loško folkloro obiskala Estonijo, smo šel tri
gospe z avtobusa na kavo v enega od lokalov v mestu Tartu, kjer je potekal EU
festival folklore. Udobno se namestimo, ko reče ena:«Tukaj bomo pa v miru
opravljale, saj ni nikogar, ki bi nas razumel.«<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Takrat pa se natakar obrne k nam in reče:« Previdno,
tudi jaz sem iz Slovenije!«<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<br />
Zgodilo se je tik pred vojno, ko je umrl zelo cenjen in spoštovan gostilničar.
Bil je za zgled domačim in tudi v okolju, v katerem je živel. Potem pa so eni
in drugi na pogrebu doživeli šok: udeležilo se ga je sedem fantov, ki so prišli
z vseh vetrov. Trije so bili rojeni v istem letu, gostilničarju pa so bili na
las podobni. Možakar je hodil po vino malo sem in malo tja, povsod so bile
voljne ženske, ki jim je pustil svoje seme, ki pa je rodilo obilo sadov. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Eva je bila na obvezni praksi v ZD, kjer so imeli tudi
ambulanto za slikanje dojk. Nekoč jo pokliče mami in jo prosi, naj stopi v sprejemno
pisarno po drug datum, ker je bila tisti dan službeno zadržanja, pa ni mogla
priti na mamografijo. Medicinska sestra, ki je tam delala, pa jo je povabila
naprej z besedami, da lahko namesto mame pride na mamografijo kar sama. Sprva
je že mislila odkloniti, ker je vedela, da bo zamudila avtobus, potem pa je le
pristala. Na srečo. To, da je bila mama službeno zadržana, ji je rešilo
življenje, rak je bil na srečo šele v začetni fazi. Čeprav je bila stara komaj dobrih
18 let.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-85818922540278464152024-02-08T01:14:00.000-08:002024-02-08T01:14:30.638-08:00KULTURNI PABERKI<p><span style="font-size: medium;"><b> </b></span></p><p><span style="font-size: medium;"><b><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></b></span></p><p><span style="font-size: medium;"><b></b></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><b><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh8fXZZGXRyATGcu0B9hrbMSJBGT6iG-D-6vjRsRJ5KLM6dJZU29IMpLeo3tXBMJP9Ixlq0p1ghU9dGK5ktfz9Yi5WxO2xR9_e__9UURGQITsKoZHhVzFmlfB2hXElaXjRG1ZtFVxLNyB-QoffbBk9M5VrDAh_X_osVPxDkkRM0cnr5HCg6EEcILTTb/s640/coffee-2511065_640.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="480" data-original-width="640" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh8fXZZGXRyATGcu0B9hrbMSJBGT6iG-D-6vjRsRJ5KLM6dJZU29IMpLeo3tXBMJP9Ixlq0p1ghU9dGK5ktfz9Yi5WxO2xR9_e__9UURGQITsKoZHhVzFmlfB2hXElaXjRG1ZtFVxLNyB-QoffbBk9M5VrDAh_X_osVPxDkkRM0cnr5HCg6EEcILTTb/w640-h480/coffee-2511065_640.jpg" width="640" /></a></b></span></div><span style="font-size: medium;"><b><br /><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></b></span><p></p><p><span style="font-size: medium;"><b><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;">Slovenija po številu izdanih knjižnih naslovov na prebivalca zaseda zavidljivo prvo mesto na svetu. V slovenskih knjižnicah pa je včlanjenih več kot pol milijona bralcev. V 2008 je bilo v Sloveniji izdanih 3.813 naslovov knjig, od tega 18,8 % iz skupine jezikoslovna, leposlovna in literarna dela, 13,4 % iz skupine družbene vede in 8,9 % iz skupine uporabne znanosti, medicina in tehnika. Knjige za tri evre je v okviru »Ljubljana – svetovna prestolnica knjige«, kupilo kar 35 </span><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><a style="color: #385898; cursor: pointer; font-family: inherit;" tabindex="-1"></a></span><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;">tisoč ljudi. </span></b></span></p><div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu, se dnevno vrstijo različne kulturne prireditve, kajti skozi zgodovino smo se Slovenci le-te oklepali tudi zato, ker je bila vir naše narodne identitete. Materni jezik in kultura sta že od nekdaj igrala pomembno vlogo. Skozi kulturo podoživljamo tudi svoje duhovno bogastvo, ki ga – vsaj zaenkrat kaže tako- ne more uničiti niti potrošništvo, niti globalizacija, niti množično priseljevanje, ki spreminja podobo naših večjih mest. Je pa lepo in prav, če dodam, da so bili kulturne prireditve, recimo v našem kraju, pred 30 in več leti množično obiskane. Danes precej manj.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Vrsto let sem vodila v Škofji Loki, v Kašči, srečanja z znanimi Slovenci iz sveta kulture. Neštetokrat sem se spotikala ob prepričanja, da je visoka kultura namenjena le nekaterim; predvsem izobraženim, oziroma tistim, ki jo razumejo. Skupaj z menoj so za mizo v Kašči, v galeriji slik akademskega slikarja Franceta Miheliča, sedeli najbolj eminentni pisatelji in drugi predstavniki iz sveta umetnosti, gledališča, publicistike, itd. Postavljala sem jim takšna vprašanja, da so se lahko razgovorili. In to tako, da jih je razumel vsak, ki je sedel v Galeriji. </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Pravi zločin nad bralno kulturo osnovnošolcev in dijakov se je zgodil, ko so začeli literaturo, ki jo imajo za obvezno branje- prilagajati njihovim zmožnostim.(beri: krajšati romane na raven stripov) Na takšen način so scefrali na primer roman Zločin in kazen. Če v gimnaziji dijaki ne zmorejo prebrati obveznih romanov, koliko bralne kulture lahko potem pričakujemo recimo pri študentih naravoslovja?</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Na kako brutalen in ponižujoč način pa so ''skrajšali'' besedila Ivana Tavčarja, Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača in drugih, pa si lahko sami preberete v zbirki ''skrajšanih črtic'' za bolj preproste bralce, imenovani NAŠE ZGODBE.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Žal pogosto pozabljamo, da s kulturo rastemo in se z njo bogatimo že od malih nog. Nesprejemljivo je, da – po drugi strani- zelo nekulturno toleriramo različne vulgarne izraze, ki so del običajnega besednjaka že marsikaterega vrtčevskega otroka. Veste, kultura niso le gledališče, knjige, filmi, glasba in slikarstvo, sem sodijo tudi naši medsebojni odnosi, srčna kultura, toleranca in vse ostalo, kar bogati medsebojne odnose. Ti, slednji pa so, žal, že lep čas na psu.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Sem in tja naletim na posameznike, ki se jih iskreno razveselim. Zlasti še, če ljubimo podobne stvari. Žal se prej ali slej zgodi, da beseda nanese na politiko. Pa ni pomembno ali na polpreteklo ali na aktualno. Obrazi se pomrače, obrvi namrščijo in ko padejo še zadnje maske, vsa zaprepaščena spoznam, da se je raven komuniciranja pri ljudeh, o katerih sem imela visoko mnenje, spremenil v volčje tuljenje, ki s srčno kulturo nima nobene zveze.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Erica Johnson Debeljak je nekoč, ko sem jo gostila v Žireh, oziroma v Šk Loki, dejala, da je v Sloveniji težko vreči kamen, da ta ne bi priletel vsaj v enega pesnika.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"> Z njo se globoko strinjam. Slovenci smo izjemen narod, kajti toliko raznolikih umetnikov, kot jih imamo mi, jih nimajo nikjer na svetu. Povsod, kamorkoli sem prišla, sem povpraševala po tistih, ki ustvarjajo: od Estonije, do Poljske, Madžarske, Avstrije, Slovaške, Belgije…Spominjam se Maasmechelna. Eden od sogovornikov mi je dejal:«Ko bo umrl zadnji tukaj živeči Slovenec, bodo z njim umrla tudi kulturna društva…«</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Včasih si ogledam moderne hiše in stanovanja na Ambijentu. Vse je vrhunsko, le knjižnih omar ni videti… <span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="☹" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t5a/1.5/16/2639.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span> Žal. </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Pravijo, da je v Sloveniji že (skoraj) več tistih, ki pišemo, kot onih, ki berejo. Več slikarjev, kot kupcev in občudovalcev njihove umetnosti. Še največ sopotnikov imajo grafitarji. Iz nekaterih predelov Ljubljane in tudi drugih mest so naredili pravi svinjak. </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Slovenci smo bili v preteklosti pogosto teptani in ogroženi od bližnjih sosedov, ki so nas hoteli stlačiti v svoje lastne kalupe. A takrat, ko je neusmiljena peta najbolj zavrtala v našo narodnostno identiteto, je bila želja po ohranjanju kulture, identitete in narodne zavesti najmočnejša. Kdo ve, če bi se danes, če (ko) bi do tega ponovno prišlo, enoglasno uprli uvedbi nekakšne modernejše oblike ''skupnih jeder''? </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Ob vseh prodanih dušah, ki se kar množijo, močno dvomim. In to me zelo žalosti. Alfi Nipič je dejal:« Recite Srbu, Hrvatu ali Bosancu, da je njihova narodna glasba zanič – ne moreš, ne smeš ... Nekateri pri nas na slovensko narodnozabavno glasbo gledajo s podcenjevanjem, ampak to je naše in bo naše tudi ostalo.« </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Kaj bi nepoučenemu, navsezadnje, sporočali podatki, da je imel leta 2010 v istem kraju Oliver Dragojević razprodano dvorano s skoraj 1000 sedeži, tenoristu Branku Robinšaku pa je prisluhnila le peščica?</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Dokler bo povprečen Slovenec na izust naštel vseh deset in še malo sodelujočih v Big brotherju, dokler se bo, ko se bo, pogovarjal o resničnostnih šovih in Sulejmanu, naravnost cvetel, ne bo pa znal našteti niti enega, kaj šele dveh Prešernovih nagrajencev, je besedičenje o tem, kako kulturni narod smo, le milni mehurček, ki se razpoči tudi ob brutalnem dejstvu, da ima vsaka objava, četudi najbolj nepomembnega vplivneža na Tik-toku več všečkov, kot ima bralcev katerakoli pesniška zbirka.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">O prvorazredni in drugo razredni kulturi pa kdaj drugič. Danes se nekako ne spodobi.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;">/del kolumne je nastal že leta 2010/</div><div dir="auto" style="font-family: inherit;">Na posnetku pa Šefica modruje o prazniku.</div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-family: inherit;"><a class="x1i10hfl xjbqb8w x1ejq31n xd10rxx x1sy0etr x17r0tee x972fbf xcfux6l x1qhh985 xm0m39n x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1fey0fg" href="https://scratch.mit.edu/projects/962858349?fbclid=IwAR3DgphWAGeVQSb0GAFezZ2U3uIuM89XuXuiMhl42oc_XxOyGwHn3tJ0G5A" rel="nofollow noreferrer" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-style: none; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; font-family: inherit; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0" target="_blank">https://scratch.mit.edu/projects/962858349</a></span></div></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-37865517809470570602024-02-04T01:41:00.000-08:002024-02-04T01:41:16.225-08:00O SMRTI S TEBOJ NE BOM GOVORIL<p><b><i> </i></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiqI8oPBr5J7Ljm8bz7YqDySuzxSPWp19vtd6Isw6vOx-3rQVY5YtW62oh3YakXIbXjOeGqJ0ULZImxNtk3w5KKxsBHr1JYzdSP0USZ8BdKSZnEcO8WiAbLYAmXCPUTEPXiJmwW0Wj8ItiqtvDyY7ZwV0NB6puhRCl6ut1-KWLce8BnvKGZCJmwC-45/s640/aids-1886383_640.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="427" data-original-width="640" height="428" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiqI8oPBr5J7Ljm8bz7YqDySuzxSPWp19vtd6Isw6vOx-3rQVY5YtW62oh3YakXIbXjOeGqJ0ULZImxNtk3w5KKxsBHr1JYzdSP0USZ8BdKSZnEcO8WiAbLYAmXCPUTEPXiJmwW0Wj8ItiqtvDyY7ZwV0NB6puhRCl6ut1-KWLce8BnvKGZCJmwC-45/w640-h428/aids-1886383_640.jpg" width="640" /></a></div><br /><p><br /></p><p><b><i><br /></i></b></p><p><b><i>Z Damjanom sem se pogovarjala tam okoli leta 2010, ko je bil aids še smrtno nevarna bolezen. Tudi strah pred njim je bil daleč večji kot danes. </i></b></p><p class="MsoNormal"><br /></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB" style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-weight: bold;"><o:p> </o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB" style="font-size: 14.0pt; mso-bidi-font-weight: bold;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan je okužen z aidsom. Teoretično ne sodi v nobeno rizično skupino,
saj je mamila , na primer, užival
le priložnostno. In še to ne
doma, temveč na potovanjih. Niti ni homoseksualec. Priznal je, da je sicer že imel moškega
partnerja, toda to se je zgodilo pred leti, ko je na življenje gledal še z drugačnimi očmi kot danes. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan je na prvi pogled prijeten, mlad moški, urejen, oblečen<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>po modi, tak, za kakršnim se na ulici ozre
marsikatera ženska.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Nikomur ne<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dovoli, da bi<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>mu<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>prišel blizu, da bi<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>odkril njegovo dušo in pokukal vanjo, kaj se
tam dogaja.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Četudi ima težave in skrbi,
tega ne pokaže. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">“Življenje, ki je še pred menoj, živim polno in z<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>veliko<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>veselja.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Možno je sicer, da
bolezen ne bo nikoli<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>izbruhnila na dan,
kajti to bi pomenilo, da bom<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>potem v
doglednem času umrl. In izginil z radarja. Mojo smrt bi zapisale edinole<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>natančne statistike, ki se vodijo o<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>obolelih za aidsom.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Domačim<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>bi odleglo, prijateljem, vsaj tisti peščici, ki mi je še ostala,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bi se na skrivaj odvalil kamen , meni pa bi,
nekje zgoraj, v nebesih, zrasla krila.”<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>še zmeraj živi pri
starših.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Ob bolezni ga niso pustili na
cedilu, čeprav<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>so bili tisti<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dnevi<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>tudi zanje eni najtežjih.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Je
edini<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>sin<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>iz očetovega prvega zakona.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Dve sestri<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>sta že starejši<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in ne vesta<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>za bratove težave.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>“Nikoli mi ni ničesar manjkalo,” pripoveduje<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Damjan<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>in skrbno<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>izbira<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>besede.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">‘’Že v osnovni šoli sem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>imel<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>klapo, s katero<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>smo<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>obvladovali dobršen del<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>okoliša.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>S prvo cigareto<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>sem se srečal<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>v rosnih letih.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Bili smo drzni in<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>objestni.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Uživali smo tudi, če nam je uspelo, da smo v trgovini neopaženo
izmaknili kakšno malenkost. Na primer<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>sladkarije, cigarete, parfum.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Bili smo “ta glavni junaki”! Ujeli so nas redkokdaj, pa še takrat so
naši starši zgladili težave. Kot sem že večkrat omenil: bogati in vplivni
starši, potem ti je dovoljeno vse!” <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bi lahko bil med
najboljšimi učenci, toda srce mu ni dalo, da bi se učil.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Ko je bil v najbolj občutljivih letih,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se je oče ločil in se zelo hitro drugič poročil.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Sestri sta ostali<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>pri materi, ki se je z njima vrnila nazaj na
obalo. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">“Moja mačeha je bila<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mlada in
lepa. Normalno je bilo, da sem se<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>zaljubil vanjo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Zalezoval sem jo
in jo spravljal v nerodni položaj.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Ponoči<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>sem sanjaril o njej.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Predstavljal sem si, kaj bi lahko počela, če
bi oče za nekaj časa izginil na kakšno službeno pot. Toda to se ni zgodilo. Moja
mačeha je bila noseča<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in s tem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>so bile povezane številne<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nevšečnosti.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>V glavnem, otrok, ki se je rodil, je imel srčno napako,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>zaradi katere<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>se je navidezen mir<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>v naši hiši v
trenutku<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>porušil.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Kar naenkrat nisem bil več pomemben.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Oče je vso pozornost<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>namenil polsestri, zame mu je zmanjkalo časa
in energije. “<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan je imel zato več svobode, počel je lahko, kar mu je padlo na pamet.
Denar ni bil nikoli problem. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">“Godilo mi je, ko so se za menoj začela ozirati tudi starejša dekleta.
Lahko sem dobil vsako, ki sem si jo poželel. Učitelj telovadbe je nam, fantom,
nekoč dejal, da je tisti, ki mu zrela hruška pade v naročje, neumen, če je ne
poskusi. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Včasih, ko sem bil slabe volje,
me je<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mučilo edinole to, da mi je
spodrsnilo pri vpisu na gimnazijo.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Zamenjal sem kar nekaj srednjih šol, od frizerske,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>fotografske, grafične...Nikjer nisem imel
obstanka.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Šele po prihodu<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>iz Francije<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>sem se malo zresnil in se, s posredovanjem očeta, vpisal na oblikovalno.
Tam mi je še najbolj ustrezalo.“<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan se je za trenutek opravičil in<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>s<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>hitrimi koraki zapustil<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>lokal.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Gledala sem za njim, ko<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se je
zunaj, na pločniku, prisrčno rokoval<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>s
skupino<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nasmejanih<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vrstnikov. Drug<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>drugega so trepljali po ramenih<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se
boksali, tako za šalo in iz prijateljske pripadnosti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Bala sem se, da<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>me bo pustil na
cedilu. Toda nič takega se ni zgodilo.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Malce zadihan<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se je vrnil, se
usedel, opravičil in<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nadaljeval, ne da
bi mi ga bilo treba na to spomniti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">“Imel sem dobrega prijatelja, fotografa,<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>pri katerem se je zbirala naša klapa.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Bil je nor<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>na<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>ženske akte in<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vsa dekleta, ki sem jih poznal,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>so že bile njegove žrtve.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Včasih smo<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>kakšnega pokadili, tako, <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>za<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>boljše počutje.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Dobro<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>mi je delo,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>ko me je
“odklopilo”<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in sem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>lahko pozabil<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>na vse drugo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Pri ženskah nismo bili izbirčni.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Te, ki so bile zraven, so bile “za splošno
rabo”.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Pravih prijateljic niti<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nisem imel.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Nobeni<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>nisem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mogel<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>odpreti<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>svoje duše, niso bile take.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Za<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>seks, to pa že. Tega so obvladale.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>“<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Med počitnicami je odšel na<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>štop<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>v<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Nemčijo,<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>k<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>očetovemu poslovnemu
partnerju.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Tudi on je imel sina,
Damjanovih let. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">“Kaj vse smo v<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>tistem času počeli!<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Bil sem prepričan, da sem že okusil nekaj
sladkosti, toda takrat, v Nemčiji, sem videl, da sem še popolnoma zelen in
neizkušen.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Mamila, ženske,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>diskoteke,<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Amsterdam,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>prvo doživetje z moškim
partnerjem.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Počitnice sem preživel kot v
oblakih.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Nisem vedel , kdaj je noč in
kdaj dan.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Edijevi<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>starši so imeli<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>hišo<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>ob nekem jezeru in tam se<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je dogajalo
največ lajfa. Njegovi starši so se zanj še manj brigali kot moji<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>zame. Toda za svoje<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>sem lahko našel opravičilo, ker je bila mala
sestrica hudo bolna…<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">“Bilo je 23. maja, ko je kot strela z jasnega treščila vame novica, da je
Edi zbolel.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Smešno sem si rekel,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>zaradi nekakšnega prehlada pa takšen cirkus!
Konec tedna sem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se usedel na letalo . Ne
vem, kaj me je gnalo, da sem to storil, toda<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>nekaj mi je govorilo, da bo Edi vesel, ko me bo videl.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Že srečanje z njegovimi starši ni bilo prijetno. Iz njiju nisem mogel
spraviti niti ene pametne besedice.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Napotil
sem se do stanovanja, ki so ga najeli za sina. Odprla<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mi je<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>ženska, oblečena v belo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Zdela se
mi je kot Matilda s koso. Čudna. Postalo me je blazno strah, komaj sem si upal vstopiti.
Edi je ležal v postelji in strmel v strop.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Na videz ni bil dosti drugačen<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>le
oči je imel<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>udrte in rdeče. Roki, ki sta
počivali na odeji, sta se tresli. Niti nasmehnil se ni, ko me je zagledal.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Planil je v jok kot otrok.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Zagrabil sem ga za roko. Raka ima, sem
pomislil, umrl bo. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Čakal sem, da se je malo umiril.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Šele potem ko je pristopila medicinska sestra in mu dala injekcijo, je
bil sposoben spregovoriti<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>besedo, dve.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Beseda aids je obvisela med nama kot nekaj zlega in lepljivega.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Nehote sem<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>se<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>odmaknil od njega. Edi<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je to opazil<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>in mi med smehom dejal, da takšen dotik ni nalezljiv. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Dušil me je že zrak, ki sem ga
dihal skupaj z njim. Kar nekaj časa je minilo, preden sem se vsaj toliko
umiril, da sem mu prisluhnil.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Med raztrganimi stavki mi<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je
povedal,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>kako se<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je pred meseci zgrudil<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>pri nekem dekletu in<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bruhnil kri. Nenadoma, brez kakšnih
predhodnih znakov. Odvlekli so ga v bolnišnico in mu že naslednji dan, po
krvnih preiskavah, povedali, da je okužen.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>In da je pred njim le še nekaj tednov življenja.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Bilo me je groza, ko sem ga gledal.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Spomnil sem se, da sva imela<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>ista
dekleta, da smo pili iz istih kozarcev, da smo počeli še na tisoče drugih
stvari - skupaj!<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Prijel sem se za želodec, stekel na stranišče<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in bruhal.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Vrnil sem se povsem drug človek.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Kot
bi v meni nekaj počilo,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>izginilo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>poniknilo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Vedel sem edinole to,
da na tak način ne smem umreti.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Edi mi je svetoval , naj grem k zdravniku in se prepričam, kako je z
menoj. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Tega pa ne, ker bom potem umrl,
sem zinil.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Šele po dobrem tednu sem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>zbral
toliko krajže, da sem šel na teste na Infekcijsko kliniko. Zaradi silnega
strahu sem<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>v tistih dneh izgubil najmanj
pet, če ne celo več kilogramov.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Zdravnik, ki<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>me je povabil v
svojo pisarno, je bil resen .<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Vedel sem, kaj to pomeni......”<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Damjan od tistega dne naprej živi drugače.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Smrti se še zmeraj boji, kar se mu zdi povsem
normalno.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Na ljudi in na svet okoli sebe
pa gleda z drugačnimi očmi.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Niti se ne
tolaži<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>s tem, da<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bo še vse dobro.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Vsak trenutek <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>izkoristi za to, da
je srečen, da osrečuje tudi tiste, ki hodijo skozi življenje skupaj z njim.
Predvsem pa osvešča<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>sebi<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>podobne.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Ne s plakati in<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>transparenti,
temveč s pogovori. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><span style="font-size: medium;">Ko je vstal, je pogledal na uro, se prijazno nasmehnil, ter izginil na
ulici, med številnimi dežniki, kajti v času, ko sem ga poslušala, je začelo deževati. Za
pripovedovanje o sebi si je vzel točno uro in pol časa. </span><o:p></o:p></span></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-85395555799467594512024-01-28T01:29:00.000-08:002024-01-28T01:29:14.595-08:00POMAGAJ SI SAM, PA TI BO BOG POMAGAL.<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhztnS4tXpHHAOpHzpCxdRzCh3MWknjoqvzzFJ92BdOmSM1ezvY5nACTevJrtdAeM-GrCYmLWUejszwl6qdzqo3W-06aNfp4czxdg5CzlJ7O1FlLhZbXSaBU3TOVc4WTo0jRxHtlpZiBq3XzUo7MdfzxHntlEJQe5lXcHOsC93B886Rzo7rdLMpUF4g/s1280/vintage-791942_1280.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1280" data-original-width="855" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhztnS4tXpHHAOpHzpCxdRzCh3MWknjoqvzzFJ92BdOmSM1ezvY5nACTevJrtdAeM-GrCYmLWUejszwl6qdzqo3W-06aNfp4czxdg5CzlJ7O1FlLhZbXSaBU3TOVc4WTo0jRxHtlpZiBq3XzUo7MdfzxHntlEJQe5lXcHOsC93B886Rzo7rdLMpUF4g/w428-h640/vintage-791942_1280.jpg" width="428" /></a></div><br /><p></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">V soboto dopoldne se nas je na ''ženskem zajtrku'' v Terstenjakovem
domu v Gornji Radgoni zbralo kar nekaj. Mislim, da tam okoli 150. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Z eno besedo lahko rečem, da je bilo nepozabno. Pravzaprav
bi bila celo zelo vesela, da bi udeleženke svoje vtise delile tudi javno, da bi
se – morda – tudi po drugih župniščih odločili za podobne ''zajtrke'' ali
kakršne koli druge oblike druženj.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Ljudje smo v tem brezosebnem in razčlovečenem svetu,
ko je iz dneva v dan manj priložnosti za pogovor, prav željni druženj. Pa ne
le, da poslušamo zgolj predavatelja, ampak da si ob prigrizku najdemo čas tudi
za izmenjavo mnenj, za ''small talk'', za veselje, ker smo nekoga, ki nam je
sicer drag, po dolgem času spet videli.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Podobna srečanja ob kavi in klepetu, bi lahko
organizirali še marsikje drugje, ne le v župnišču. Nekoč so me povabile medse
ljubljanske gasilke, skupina upokojenk iz Kranja, ki je ob takšnih druženjih
neskončno uživala…Marija Knafelj pa je svojo skupino za samopomoč pripeljala
kar k meni…<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<br />
Spominjam se neke radijske zveste poslušalke še iz časa, ko sem na radiu Sori
vodila nedeljske popoldneve. Živela je sama in zelo osamljeno. Na poti na
kopanje v Snovik sem jo zmeraj obiskala. Potem pa mi je rekla, da je to
premalo, da bi lahko prišla večkrat. Na poti domov sem razmišljala, kako bi ji
ustregla. Potem pa mi je čisto spontano padla na pamet ideja, da bi napisala
vabila za vse starejše, ki so živeli v istem bloku. Moja prijateljica je bila
sprva odločno proti, češ, kaj bodo rekli, saj nikogar ne bo. Pa Se je krepko
zmotila! Prvič so res prišli le trije, naslednjič jih je bilo že več. Dobivali
so se na kavi, na taroku, na klepetih. Potem sem se zalotila, da pogrešam njene
klice, kajti name je skoraj čisto pozabila…<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Konec koncev- tako je bilo prav. Dovolj družbe je
imela na dosegu roke, zakaj bi iskala še mojo?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Prastari rek pravi ''Pomagaj si sam, pa ti bo Bog
pomagal''. Še kako drži!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Prijazna beseda, prijazno mesto najde. V Prekmurje sem
se pripeljala že v petek, prespala sem namreč v Banovcih. V bazenu sem naletela
na skupino fantov, ki so prepevali slovenske narodne pesmi. Jaz ne bi bila jaz,
če jih ne bi pobarala, od kod so. ''S Polšnika,'' so mi odgovorili. Lepo. Takoj
smo našli skupni jezik, saj sem pri njih gostovala pred kakšnim letom. Malo klepeta
z enim pa z drugim, pa se je večer ob poslušanju pesmi sredi bazena zelo lepo
zaokrožil. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">*<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Če Mohamed ne pride h gori, naj gora stopi do
Mohameda! <br />
Veliko govorimo o osamljenosti, pa se mi zdi, da bi največkrat potrebovali le
pravi korak, le pravo potezo, da bi iz svoje bližine pregnali samoto! So to
podobni ''zajtrki'' kot v Gornji Radgoni, so to kakšne druge interesne skupine,
ki se srečujejo ob klepetu?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Zmeraj se najdejo priložnosti! Ko se človek enkrat
''odlušči'' izpred televizorja, ga s časom sploh ne pogreša več!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">In če boste v svojo sredino povabili tudi mene, bom
vesela. Če ne, pa mi bo v zadoščenje že to, da mi boste kdaj pozneje povedali,
da vam je tale moj zapis pomagal, da ste naredili vse, da ste šli ponovno med
ljudi.</span><span style="font-size: 12pt;"><o:p></o:p></span></span></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-43762336894338552812024-01-12T09:22:00.000-08:002024-01-12T09:22:37.341-08:00novo Ž E N S K E in ostale knjige<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidFljsgezqTLx4FRO6kAqWWoNpjDUbJxtnCuin4A0jqy3RRSfEY2LoyOnNUvmNciqEDguPFtYyWkua0Ss1xPi8rtcT2crJoaRAOXvyLZ4beH_K08foGiLbBMkFO-jDFij58tinDk6twPXKEts1mvk7h-3qGtJktZRw7xOdGrZo_Qv5lf7CkM9rCssE/s2480/%C5%BDENSKE.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2480" data-original-width="1888" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidFljsgezqTLx4FRO6kAqWWoNpjDUbJxtnCuin4A0jqy3RRSfEY2LoyOnNUvmNciqEDguPFtYyWkua0Ss1xPi8rtcT2crJoaRAOXvyLZ4beH_K08foGiLbBMkFO-jDFij58tinDk6twPXKEts1mvk7h-3qGtJktZRw7xOdGrZo_Qv5lf7CkM9rCssE/w488-h640/%C5%BDENSKE.jpg" width="488" /></a></div><br /><p></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="line-height: 107%;"><b><span style="font-size: x-large;">Milena Miklavčič: Ženske</span></b></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="line-height: 107%;"><b><span style="font-size: x-large;"><br /></span></b></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="line-height: 107%;"><b> (druga, dopolnjena izdaja)</b><span style="font-size: 16pt;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p> </o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;">Milena Miklavčič nam v drugi, dopolnjeni izdaji knjige Ženske
predstavi 54 življenjskih zgodb žensk, pa ne samo njih, kajti, tako se zdi,
brez moških v tem branju enostavno ne gre. Težko bi rekli, da gre za usode
žensk (in moških), saj v večini zgodb prepoznamo vse, kar se nam lahko na poti
skozi življenje zgodi. Načrtovano in nenačrtovano, prijazno in neprijazno,
srečno in nesrečno, veselo in žalostno. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;">Ob branju zgodb lahko hitro prepoznamo, da ne gre za
izmišljene pripovedi, temveč za usode oseb, ki so vsaka po svoje doživljale
lepe in žalostne trenutke, ki so krojili njihovo življenje. Prav veliko
veselega ne bomo našli v teh zgodbah, ki jih prepleta spretno pero slovenske
pisateljice Milene Miklavčič. A te zgodbe, ki so nastajale v daljšem časovnem
obdobju, nam bodo postregle z vsem tem, kar se lahko zgodi tudi nam, ne le
junakinjam in junakom Mileninih Žensk. Prav ta časovna razsežnost daje zgodbam
poseben čar, saj lahko na tak način spoznamo načine življenja, vse do uporabe
sodobnih komunikacijskih sredstev, ki jih pisateljica nedvomno zelo dobro
pozna. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;">Ženske (in moške) usode se nas vsekakor dotaknejo, kajti
težko bi rekel, da so to zgodbe s srečnim koncem. Daleč od tega, saj so v
pripovedih nanizane najrazličnejše usode. In šarm teh zgodb je prav v njihovi
nedokončanosti, kar bralca sprva nekoliko preseneti, a ga ne pusti hladnega. Te
zgodbe pravzaprav srečnega ali nesrečnega konca sploh ne potrebujejo. Potrebujejo
razmislek.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;">Prav bralec je tisti, ki si na podlagi teh zgodb ustvari
svoje mišljenje, svoj pogled na situacije, ki so izjemno pestre in raznolike,
take pač, kakršno je naše, moje, tvoje življenje. Zato je tudi prav, da po
vsaki prebrani zgodbi razmišljamo. So torej lahko tudi nekak napotek, da tudi
sami ne bi delali napak, kakršne hote ali nehote delajo junakinje (in junaki),
ko se prebijajo skozi življenje. Nikomur ni z rožicami postlano, daleč od tega.
Junakinje (in junake) žene nek neviden notranji nagon, kjer pljujejo med
razburkanimi valovi vsakdanjega življenja. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;">Zgodbe, ki so zbrane v knjigi s sila preprostim, a povednim
naslovom Ženske, so lahko tudi nekakšen učbenik življenja, kajti po prebranem
bomo bogatejši za številne izkušnje, za katere smo lahko samo veseli, da se ni
zgodila prav nam. Morda zveni malce egoistično, a takšno je življenje, ko ga
pogledamo z druge plati medalje junakinj in junakov teh zgodb. Življenje, žal
tudi neprijazno, a zapisano v 54 zgodbah.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;">Zgodbe so torej sočne in prav tak je tudi jezik Milene
Miklavčič, ki se ne zanaša zgolj in samo na zapisano oziroma zabeleženo pripoved
posamezne junakinje, tudi junakov. S svojo natančnostjo nam zna pričarati tudi
obrobno dogajanje zgodb, kar še dodatno buri našo in vašo domišljijo. Vsekakor
je treba vzeti v roke obsežno knjigo Ženske, se poglobiti v posamezno dogajanje
in iz tega izluščiti bistvo: skozi vse življenje se učimo, živimo, delamo
napake in jih kajpak tudi ustrezno popravljamo. Ženske je knjiga vzponov in
padcev naših in vaših življenj. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><b> </b></o:p></span><b style="color: red; font-size: 16pt;">Primož Hieng</b></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="color: red;"> </span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><br /></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;">Knjigo lahko naročite po ugodni ceni <b>20@</b> na mail: <b><span style="color: red;">jutri2052@gmail.com</span></b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b><br /></b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b>👇👇👇👇👇</b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b>Iz tiskarne so prišle tudi nekatere knjige iz zbirke </b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b><span style="color: red;">OGENJ, </span></b></span></o:p></span><b style="font-family: georgia; font-size: 16pt;"><span style="color: red;">RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE.</span></b></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b>Komplet je na voljo le za 80 €!</b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b><br /></b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"></span></o:p></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-family: georgia;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiFDdY07R2v8i7s64AHYLChuGYdLPu5pWPac_oqlgnun0nMHUpgiGJMG-yYloKFGO6N6XNAUwDS8kxrJG-5kzyhtocb0ARHVNT35Xqxc5WZogZRsVe42VMNJov_Q2hQUeSzsrcvzmjiGYKtKZqduIUwzS68QnI6ekPfYl35dzuO7EiIfy2j91xF2wtz/s2995/20231118_154645.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1348" data-original-width="2995" height="288" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiFDdY07R2v8i7s64AHYLChuGYdLPu5pWPac_oqlgnun0nMHUpgiGJMG-yYloKFGO6N6XNAUwDS8kxrJG-5kzyhtocb0ARHVNT35Xqxc5WZogZRsVe42VMNJov_Q2hQUeSzsrcvzmjiGYKtKZqduIUwzS68QnI6ekPfYl35dzuO7EiIfy2j91xF2wtz/w640-h288/20231118_154645.jpg" width="640" /></a></span></div><span style="font-family: georgia;"><br /><b><br /></b></span><p></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b>👇👇👇👇👇👇</b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b>Javnost je zelo toplo sprejela knjigi za najmlajše. </b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b>Na voljo sta po <span style="color: red;">15€.</span></b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"><b><br /></b></span></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 16.0pt; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-family: georgia;"></span></o:p></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-family: georgia;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhy_O5xeJQCVODtDXcdYMQGZ3nH4-H8MaEDwch3TLzMY3whSuYqLlM0N7KkX4EbmkRsBlK0R6nUv9jOYfSye-uPbg07QbOttOWPMXxTFjw56t80LisaPOgLT6cca36fLzobijvQO-zJuXeG41EsshGADE2uPcYadGsiumb6aQmCIKjOxPEMu_v08z7J/s2902/20231215_091201.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1568" data-original-width="2902" height="346" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhy_O5xeJQCVODtDXcdYMQGZ3nH4-H8MaEDwch3TLzMY3whSuYqLlM0N7KkX4EbmkRsBlK0R6nUv9jOYfSye-uPbg07QbOttOWPMXxTFjw56t80LisaPOgLT6cca36fLzobijvQO-zJuXeG41EsshGADE2uPcYadGsiumb6aQmCIKjOxPEMu_v08z7J/w640-h346/20231215_091201.jpg" width="640" /></a></span></div><span style="font-family: georgia;"><br /><b><br /></b></span><p></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-44367554735432675252024-01-12T09:12:00.000-08:002024-01-12T09:12:15.239-08:00Kje je otrok?<p><span style="font-size: medium;"> </span></p><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbbYGRgpomKEv4KXN7CctfHWn6QHkuCngqOLpzzBwxXcREGY3Of3iLXk6SQb2eD1rLW0cwKPCu1Ik5kdlf6nurWGZLHr80Bd8KsRxjBmdFLvQmmDRGmlEHHfK0OaUO2PYRGXP6P2DkJsD1oTjP-FH7dNi8giqAzIUhrfW9LfBfyJDeRcYVSw1L9I8O/s377/kje-je-otrok.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="377" data-original-width="260" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbbYGRgpomKEv4KXN7CctfHWn6QHkuCngqOLpzzBwxXcREGY3Of3iLXk6SQb2eD1rLW0cwKPCu1Ik5kdlf6nurWGZLHr80Bd8KsRxjBmdFLvQmmDRGmlEHHfK0OaUO2PYRGXP6P2DkJsD1oTjP-FH7dNi8giqAzIUhrfW9LfBfyJDeRcYVSw1L9I8O/w442-h640/kje-je-otrok.jpg" width="442" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;">Ste že prebrali enega najboljših krimi romanov pri nas?<br />Publicist <b>Miha Naglič</b> je o knjigi <b><u>KJE JE OTROK?</u></b> zapisal:</span></p><div id="content"><div class="wrapper"><div class="column_main"><div id="article"><div class="column_main_ident"><h1>Kje je otrok?</h1><div class="byline"><p class="publication_date">Besedilo: <span class="autor">Miha Naglič</span><br />Kategorija: <span class="category"><a href="https://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20220725/C/220729884&template=printart"></a></span>/ ponedeljek, 25. julij 2022 / 22:28 </p></div><h4></h4><p><span style="font-size: medium;">Osrednji lik te knjige je socialna delavka Kristina, ki skoraj šest let zaman išče človeka, ki je ugrabil deklico Pio. »Pri svojem delu se nenehno sooča z ljudmi, ki jim pomaga v stiski. Nekateri od njih so ji hvaležni, drugi so prepričani, da je zanje naredila premalo. Ko sredi vročega poletja Kristino najdejo mrtvo na nekem parkirišču v Šentvidu, nihče niti ne sluti, kdo bi bil lahko kriv za njeno smrt. Jo je ubila lastna hči, morda celo Milena M., nekdo od sokrajanov iz vasice pod Starim vrhom? Morilec se razkrije malo pred koncem knjige.« Tako vsebino na spletni strani založbe Primus na kratko povzame avtorica. Pojasni tudi motiv za pisanje te knjige. »Potem sem spoznala Katjo, mamico petletne deklice Pike. Pred nasilnim partnerjem sta se zatekli v varno hišo. Moški, v katerega se je zaljubila, jo je imel zaprto v stanovanju. Dovolil ji je le, da je šla v službo, pa še to v spremstvu njegove sestre. Nekoč, ko ga ni ubogala – šlo je za nepomembne malenkosti –, je punčko odpeljal in jo skril pri prijateljih. 'Mislila sem, da bom umrla od groze,' je pripovedovala Katja. 'Strahu, ki se mi je zažrl v srce, ne bom nikoli pozabila.' Ob pomoči sosede ji je uspelo uiti. V veliko pomoč ji je bila ena od socialnih delavk območnega CSD. Po njeni zaslugi se je punčka ponovno vrnila k mamici. Katjina zgodba je postala moja stalna spremljevalka. V mislih sem se k njej pogosto vračala. Potem pa sem spoznala Jernejo, ki je odsedela petletno zaporno kazen, ker je umorila moža, ki je njo in hčerko fizično in spolno izrabljal. Dve zelo različni usodi, obenem pa zelo podobni! Med drugim mi je povedala tudi to: 'V vsakem od nas tiči morilec. Ko smo potisnjeni ob rob, se zgodi marsikaj. Tudi tisto, kar kasneje obžalujemo.' Povedano mi ni dalo miru. Spodbudilo me je k razmišljanju. Ne bi bil že čas, da se iz zapisovalke usod prelevim v pisateljico?«<br class="hardreturn" /></span></p><p><span style="font-size: medium;">In tako se je zapisovalka usod »prelevila« v pisateljico. Knjiga ima več odlik. Prva je, da se lepo bere. Kar je za kriminalko nujno. Druga je, da avtorica tudi to pot v osrednjo vpleta še celo vrsto stranskih zgod – primerov, ki jih v svoji službeni praksi obravnava glavna junakinja kot socialna delavka. Preplet vseh teh zgodb je zapleten, a napisan tako, da mu bralec še lahko sledi. Ob branju se mi je utrnila primerjava s slovitimi angleškimi Umori na podeželju. Dogaja se sicer predvsem v Ljubljani, a seže tudi v Poljansko dolino. Inšpektorja Robert in Zoran sicer nista tako domišljena kot »chief inspector« Barnaby in njegovi pomočniki; primeri, ki jih rešujejo, pa so primerljivi …<br class="hardreturn" /></span></p><p><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;">Knjigo lahko po ugodni ceni <b>20€ </b>naročite na <b>jutri2052@gmail.com</b></span></p><p><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><div><br /></div></div></div></div></div></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-29705197509671121532024-01-08T00:39:00.000-08:002024-01-08T01:23:53.018-08:00nekaj odgovorov na nekaj vprašanj<div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg5TIA7PC7oh0uLdU0BF9I1WGPzCk5f6mbVStJvEGAh3l5O9xR7kpMhWmPr18bsjWy6EMfsqlThpoJvL2Las1JanOEvaCDejlkqmR0_q1Xjz740-7S04osAQ2dSBBH41gVf8hXydm0aCqZH3yP6sCcQN8-SEs9l7rwcCMRkYP4H0iz8NPpuTnWIuJSj/s2030/Fotografija_2023-12-14_152549.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1212" data-original-width="2030" height="382" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg5TIA7PC7oh0uLdU0BF9I1WGPzCk5f6mbVStJvEGAh3l5O9xR7kpMhWmPr18bsjWy6EMfsqlThpoJvL2Las1JanOEvaCDejlkqmR0_q1Xjz740-7S04osAQ2dSBBH41gVf8hXydm0aCqZH3yP6sCcQN8-SEs9l7rwcCMRkYP4H0iz8NPpuTnWIuJSj/w640-h382/Fotografija_2023-12-14_152549.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Enkrat lani me je obiskala študentka, ki je pisala diplomsko nalogo iz ene od tematik, o kateri lahko tudi v mojih štirih knjigah <a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1qq9wsj xo1l8bm" href="https://www.facebook.com/JUTRI2052?__cft__[0]=AZWMgDMiihL_hPueCzpYa-3WPxkZD4CeH4tbXyCZEJ2V_t7qG5Dh9D-jxrQuUaCpvclqeKjC7TmJXCLRCFooJ62LLK67foTW2PRg_v-ZxCXW_yGMIsQ_dR-5Xx04NIGJI__bAa4ifjvYaQddrpxIAiYwh9OxyTHJzQvQqjoOq2u3SasP2wjG01Dke1wuHbe5qrQ&__tn__=-]K-R" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0"><span class="xt0psk2" style="display: inline;">Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače</span></a> najdemo kar nekaj zgodb. Podarila sem ji vse štiri knjige, obljubila pa sem ji tudi, da ji bom odgovorila tudi na morebitna vprašanja.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Poslala mi jih je kar nekaj. Bolj, kot sem se v vprašanja poglabljala, bolj se mi je zdelo, da knjig ni niti prelistala, kaj šele prebrala.</span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Ker če bi storila eno ali drugo, potem <a style="color: #385898; cursor: pointer;" tabindex="-1"></a>mojih knjig NE BI vztrajno imenovala ''roman''. </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Do zdaj sem napisala zgolj in samo EN (1 ) roman, to pa je krimi roman KJE JE OTROK. </span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Moje avtorsko delo so tudi zgodbe iz zadnje knjige ŽENSKE.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">*</span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Pri zbirki knjig <a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1qq9wsj xo1l8bm" href="https://www.facebook.com/JUTRI2052?__cft__[0]=AZWMgDMiihL_hPueCzpYa-3WPxkZD4CeH4tbXyCZEJ2V_t7qG5Dh9D-jxrQuUaCpvclqeKjC7TmJXCLRCFooJ62LLK67foTW2PRg_v-ZxCXW_yGMIsQ_dR-5Xx04NIGJI__bAa4ifjvYaQddrpxIAiYwh9OxyTHJzQvQqjoOq2u3SasP2wjG01Dke1wuHbe5qrQ&__tn__=-]K-R" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0"><span class="xt0psk2" style="display: inline;">Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače</span></a> pa sem zgolj in samo zapisovalka pripovedi, ki sem jih slišala od številnih sogovornikov, s katerimi sem se srečala v zadnjih 40 letih!</span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">BISTVENA RAZLIKA!</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">*</span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Če še enkrat ponovim:</span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Bila sem (in sem še, ker zgodbe še prihajajo) le zapisovalka, kar pomeni, da sem bila neke vrste kronistka. </span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Zgodbe zato NISO moje avtorsko delo. </span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Kljub temu pa so izjemnega pomena! </span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Na več kot 1400 straneh lahko beremo intimno, zelo osebno zgodovino prednikov in ''sedanjikov''. </span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Tudi zato, ker podobne zbirke zgodb v slovenskem prostoru NI, je tako dragocena in unikatna!</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;"> Ker v slovenskih družinah še zmeraj velja omerta molka, lahko iz pričevanj vsaj približno razberemo, v kakšnem času in pod kakšnimi pogoji so odraščali, se poročili in si ustvarjali družine naši dedje, tudi lastni starši. </span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Te knjige jih pogosto tudi spodbudijo, da se odprejo in začnejo pripovedovati o svojem življenju.</span></div><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Kar je za mladi rod izjemno darilo! Ko enkrat slišijo za ''senčne'' zgodbe prednikov, bodo 2 x premislili, preden bodo ponavljali njihove napake!</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="font-family: georgia;">Knjige so tudi zelo pomemben del gibanja, imenovanega občanska znanost- citizen science. </span></div><div dir="auto"><a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1fey0fg" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Skupnostna_znanost?fbclid=IwAR0LaStTbKcDr8ysMwjoch8gIJ_0Jw8AgsFfja7biuP2uGfjyDgzv87w9O8" rel="nofollow noreferrer" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0" target="_blank"><span style="font-family: georgia;">https://sl.wikipedia.org/wiki/Skupnostna_znanost</span></a></div><div dir="auto"><br /></div><div dir="auto"><br /></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto"><span style="color: red; font-family: georgia;">Če jih še nimate, jih še zmeraj lahko kupite.</span></div><div dir="auto"><span style="color: red; font-family: georgia;">Kupite jih lahko tudi pri meni, pišite mi na mail</span></div><div dir="auto"><span style="color: red; font-family: georgia;"><b>jutri2052@gmail.com</b></span></div><div dir="auto" style="color: #050505;"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto" style="color: #050505;"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto" style="color: #050505;"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto" style="color: #050505;"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div><div dir="auto" style="color: #050505;"><span style="font-family: georgia;"><br /></span></div></div>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zakaj naslov Ogenj, rit
in kače niso za igrače?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Naslov je prastar
slovenski pregovor, ki se ohranja skozi različne verzije. Pod ''ogenj'' si
lahko predstavimo tudi čustva, pod ''rit'' ljudi, ki so dvolični, nevredni
zaupanja, ''kače'' so moški spolni organ…in z vsem naštetim se pač ni dobro
igrati, ker so lahko posledice.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pri raziskovanju smo se
osredotočili predvsem na najbolj trdovratne in univerzalne tabuje. Eden izmed
teh je tabu incesta. Iz kod po vašem izvira ta tabu in kakšen odnos je imela
družba včasih in kakšnega ima danes?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoListParagraph"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Incest je, vsaj zame,
nekaj najbolj izrojenega, kar si lahko predstavljamo. Je pa vprašanje, ga je
bilo nekoč več, kot ga je danes. Drži, da je bil moški nagon nekoč izjemno
močan, tudi potrebe so bile <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nadpovprečne,
a so se moški – tako so mi povedali- vsaj mičkeno bali ''božje kazni''. Incest
je veljal za smrtni greh. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V nekaterih zgodovinskih
družbah, še posebej med plemiškimi in kraljevskimi družinami, so bili bratski
in sestrski zakoni precej običajni, saj so služili ohranjanju politične moči. Ponekod
so bili zakoni proti incestu zelo mili ali sploh niso obstajali, zlasti med
manj razvitimi družbami. Takšne družbe obstajajo v svetu še danes. Krščanstvo
je incest strogo prepovedovalo, žal se je ta prepoved tako nekoč kot danes-
kršila.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Danes se je- vsaj na
načelni ravni - odnos do incesta spremenil tudi zaradi večjega poudarka na
etičnih vprašanjih in pravicah posameznika. Kljub temu obstajajo družine z zelo
patriarhalnimi vzorci razmišljanja, za njihovi štirimi stenami pa se dogaja
marsikaj: od nasilja nad ženskami in otroki do incesta. Da moški v družini
izrablja otroke, so, po mojem mnenju, največkrat krive matere. Kasneje, ko
takšen otrok odraste, bolj zameri materini neodzivnosti kot očetovi (stričevi,
bratovi, dedovi…) zlorabi. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Vaše štiri knjige, ki so
izšle pod skupnim naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, pri bralcih,
zlasti tistih, ki jih še niso vzeli v roke, vzbujajo napačne predstave. Bi nam
lahko kaj več povedali o njih, zakaj so pomembne, kakšno gradivo ste objavili?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Knjige, v katerih so
zbrane resnične zgodbe sogovornikov, s katerimi sem se srečevala v zadnjih 40
letih, prinašajo resnične izpovedi iz ''prve roke''. Bila sem le zapisovalka,
kar pomeni, da sem bila neke vrste <b>kronistka</b>. Zgodbe zato <b><u>NISO </u></b>moje
avtorsko delo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Knjige so izjemnega
pomena za vsakega Slovenca, saj lahko iz njih- in to iz prve roke- izvemo,
kakšno je bilo intimno življenje nekoč in tudi danes. Ker v slovenskih družinah
še zmeraj velja omerta molka, lahko iz pričevanj vsaj približno razberemo, v
kakšnem času in pod kakšnimi pogoji so odraščali, se poročili in si ustvarjali
družine naši dedje, lastni starši. Knjige pogosto tudi spodbudijo, da se le-ti
odprejo in začnejo pripovedovati o svojem življenju.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Knjige so, kot že rečeno,
pomemben del gibanja, imenovanega <b>občanska znanost</b>- <i>citizen science</i>.
<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Tam do leta 2010 se sploh
še nisem zavedala pomembnosti gradiva, ki sem ga imela doma tudi zaradi
novinarskega dela na lokalnem radiu. Z vprašanji, ki sem jih postavljala
sogovornikom na račun spolnosti, sem stregla predvsem svoji vedoželjnosti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko je leta 2013 izšla
prva knjiga iz trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem hitro občutila,
kaj pomeni navdušenje bralcev na eni strani in nevoščljivost in zloba na drugi.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Glas o <i>umazanem seksu</i>,
ki ga je najti v knjigi, se je kot požar širil od ust do ust. Potem sem od neke
etnologinje dobila prijazno pismo: <i>''Gospa Miklavčičeva, ni res, da ste bili
prvi, ki ste prisluhnili zgodbam o intimi prednikov! Tudi mi smo jih veliko
slišali! A nam je čisto običajni občutek za prav narekoval, da jih nismo
zapisovali</i>.''<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Spominjam se pogovora z
duhovnikom, ki mi je pri zbiranju zgodb celo zelo veliko pomagal. Želel me je
povabiti v svojo faro, na pogovorni večer, a mu je pastoralni svet to odločno
prepovedal. Še več, zagrozili so mu, da ga bodo zatožili škofu, če jih ne bo
poslušal. Na nekem srečanju lokalnih zgodovinarjev sem predstavila zanimivosti
s Soške fronte, s katerimi so me seznanili na literarnem večeru nekje v
Posočju. Ob besedah, da so bile na fronti tudi <i>lahke ženske</i>, ki so
dvigovale moralo, sta dva od prisotnih protestno zapustila sicer polno dvorano.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Najraje sem imela tiste,
ki so se name jezili, češ mi tega nismo doživeli, naši starši niso bili takšni.
Njihov zaključek: vse je izmišljeno!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Na enem zadnjih
literarnih večerov na Štajerskem je stopil do mene starejši gospod, mi stisnil
v roke večji kolobar domačega sira, ki ga je sam naredil, me objel ter
rekel:''Draga Milena, pa ti veš, da si ena zadnjih, ki posluša ljudske zgodbe
in jih potem tudi prenaša iz kraja v kraj, od ust do ust?''<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko se oziram po prehojeni
poti, ni bilo zmeraj lahko. Kdo ve, koliko čevljev sem zamenjala, koliko
kilometrov prevozila, koliko ur preživela ob poslušanju zgodb, ki so jih
sogovorniki pogosto nosili leta in leta, zakopane globoko v sebi, preden so mi
jih zaupali?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Dolgo nisem razumela, ko
so mi sogovorniki rekli:''Vi ste prvi, ki mu to pripovedujem.'' Spraševala sem
se, kako je mogoče, da mama molči pred hčerko, babica pred vnukinjo. Ohranjati
videz neoporečnosti je, žal, <i>vodilo,</i> ki marsikomu med nami še zmeraj
usmerja življenjske poti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pogosto me vprašajo, komu
je štirilogija <b>Ogenj, rit in kače niso za igrače</b> na več kot 1400 straneh
z več kot 5.000 pričevanji, namenjena. Odgovor je preprost: prvi del je
namenjen vsem, ki jih zanima, kakšno je bilo intimno življenje prednikov. Druga
knjiga, ki nosi podnaslov <b>Babice, hčere, vnukinje</b> je ravno pravšnja za
tiste, ki iščejo odgovore na vprašanje, zakaj jabolko ne pade daleč od drevesa.
Pripovedovalke vam bodo razkrile skrivnosti številnih vzorcev, ki se nezavedno
dedujejo iz roda v rod. Če bi jih poznali, če bi se pogovarjali, bi se jih
lahko celo osvobodili!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Za tretjo knjigo, ki
prinaša <b>moške zgodbe</b>, bi lahko rekla, da je moja najljubša. Ob
poslušanju moških zgodb so zbledeli različni tabuji, klišeji, zacementirana
prepričanja. Moški so mi danes bližje, kot so mi kdaj koli bili.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Četrta je bila napisana v
času kovida. Zato sem ji tudi dala naslov <b>Poglejte, moji ljudje prihajajo</b>.
V Žiri so se pripeljali od vsepovsod, da mi zaupajo svojo zgodbo. Ob tej
priložnosti naj povem, da mi je bil tako pri tretji kot četrti knjigi v veliko
pomoč Facebook, saj sem preko njega dobila veliko sogovornikov.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Strašno si želim, da bi te
knjige bralci ne le brali, da bi se ob njih predvsem pogovarjali in ne nazadnje
začeli raziskovati tudi lastne, družinske zgodbe! Šele potem bo namen mojega,
sicer laičnega pisanja v celoti izpolnjen.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kakšen je bil odnos do
spolnosti v 20. stoletju?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Časi pred letom 1950 so
bili, kar se tiče intimnosti med moškim in žensko, izrazito nenaklonjeni
poznavanju telesnih različnosti. Moški so o ženskah, o njihovem čustvenem
ravnanju in spolnem odzivu vedeli bore malo, če sploh kaj, lahko bi celo rekli,
da so ženske vedele o moških dosti več. Poznale so njihove spolne organe, saj
so jih imele priložnost videti pri opravljanju potrebe. Ženske so lulale stran
od radovednih oči, tudi tedaj, ko so delale na njivi ali v gozdu. Moški se je
med opravljanjem zakonskih dolžnosti ženskega mednožja sila poredko dotikal, ta
del telesa se mu je zdel tudi nečist. Sploh pa je bilo ''dotikanje spolovila''
greh še v času moje mladosti (rojena sem leta 1952). Splošno mnenje je bilo, da
je lulika namenjena zgolj konkretni uporabi – lulanju in oplojevanju, ne pa
raziskovanju, oziroma užitku.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Danes malokdo ve, da so
predniki to, kar so videli pri živalih, zlasti pri biku in kravi, prenesli tudi
v posteljo. Zanimivo je, da za združitev niso imeli kakšnega posebnega izraza.
Temu dejanju so rekli ali <i>tiste reči</i> ali pa so, vsaj kmečki, govorili,
da se gredo <i>bakat (živalski izraz za oplojevanje krave s strani bika)</i>.
Še pred 2. svetovno vojno tako imenovani misijonarski,vsaj na vasi, ni bil
edini, ki so ga uporabljali. Vsem slovenskim filmom in leposlovni literaturi
navkljub je treba priznati: moški so dan za dnem opazovali bika, ki se je
spravil na kravo od zadaj, enako so pri spolnem aktu potem počeli tudi sami.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pogovori o <i>riti</i> so
bili tabu. Če se je že govorilo o njej, so ljudje uporabljali ovinkasto
besedje, ker so se bali, da bi s pravim poimenovanjem naredili greh oziroma
pohujšali koga od otrok, če je kje v bližini nehote vlekel na ušesa.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ženske so se pri
opravljanju male in velike potrebe umaknile za grm, v hlev ali za hišo, moški
pa so jo opravljali kjer koli. Zaradi neumivanja med nogami je moške okoli
spolovila nenehno srbelo. V ta namen so imeli pri levem žepu narejeno zgolj
luknjo, skozi katero so se, po potrebi, čohali. Spodnjega perila niso nosili,
zato se je dogajalo, da jim je lulček uhajal na prosto tudi skozi razporek.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Hlače so bile, zaradi
posledic uriniranja in slabe higiene pri iztrebljenju, največkrat otrdele in so
tudi zato ovirale moškega pri bolj sproščenem gibanju.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Moja mama je bila zelo
starokopitna. Vse, kar je bilo povezano s spolnostjo, je bilo zanjo greh, ki se
ga je bilo treba spovedati pri spovedi. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko sem jo nekoč
presenetila pri pranju ''pint'' (vložki iz blaga), mi je dejala, da krvavi
zato, ker ''nisem bila pridna''. Menstruacija je bila pri meni še leta potem
povezana s predsodki, češ da sem nekomu nekaj hudega naredila, in da zato
krvavim.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph" style="margin-left: 39pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V zbirki štirih knjig
Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki so pomemben del ''občanske znanosti,
pišete o pomembnosti vloge duhovnikov, v tistih časih, glede spolnosti. V
šolskih učbenikih največkrat beremo, da so bili zelo nazadnjaški?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">O vlogi duhovnikov <i>nekoč</i>
imamo danes zelo izkrivljena mnenja. Ponavljamo floskule, ki so se skozi
desetletja nekje zapisale in tam obtičale. Duhovniki so bili takšni in so bili
drugačni. Pomembno je bilo, ali so v duhovniški stan <b>MORALI </b>vstopiti (na
željo staršev, bližnjih, tudi zaradi zavedanja svoje drugačnosti, recimo
homoseksualnosti) ali pa so postali duhovniki zaradi iskrene in globoke želje
biti ''pastir'' za ljudi, ki so za zatekali v cerkev zaradi svoje vere ali
zato, ker so upali, da bodo, če bodo molili, malo lažje živeli.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Osebno sem poznala več
duhovnikov, ki so vse, kar so imeli, delili z revnimi v fari, kjer so živeli.
So pa bili tudi takšni, ki jim je bilo mar zgolj za lastno udobje. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Še primer, ki je zgovorno
priča, kako pomanjkljivo je naše znanje o relaciji <b>duhovščina, vernik,
spolnost</b>: v javnosti je sredi decembra odmeval dokument vatikanskega urada
za nauk vere, ki omogoča podelitev blagoslova parom v ''neurejenih
(homoseksualnih) zvezah''. Polemike, ki so se zvrstile po medijih in na
družabnih omrežjih so bile vroče, zelo strastne in raznolike. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko sem jih prebirala, me
je presenetilo, kako malo vemo o odnosu cerkve do spolnosti nekoč in danes, o
tistem odnosu, ki so ga in ga še občutimo verniki. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Če se osredotočim na
svoje <b>laične raziskave</b>, potem lahko rečem, da se je prvi kulturni boj
znotraj cerkve zaradi seksa zgodil že pred 100 leti. Izbruhnil je ob izidu
knjižice <b>Ženinom in nevestam</b> konec oktobra 1909. Škofa Antona
Bonaventuro Jegliča so zaradi precej liberalnih stališč do spolnosti
''njegovi'' prikazovali kot perverzneža in pornografa, polemike pa so se ob
''pomoči'' takratne liberalne struje razširile tudi čez državne meje. Slovenska
cerkev se je nad njim zgražala zaradi zapisa <i>o združitvi med moškim in
žensko</i>, saj pravi, da je <i>ta dopuščena tudi pri nerodovitnih, v starosti
in v času nosečnosti</i>. Do takrat je veljalo, da je spolnost namenjena <i>le
razmnoževanju.</i> Mož in žena po Jegličevem mnenju <b>ne</b> grešita, četudi
se <i>''dogodi kak pogled po telesu ali kak dotikljaj kamorkoli''</i>. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Škof Jeglič je bil, kar
se tiče zdravstvene spolne izobrazbe, daleč pred vsemi slovenskimi sodobniki,
saj se je pri pisanju zanašal na znane nemške zdravnike iz 19. stoletja. Bil je
prvi, ki si je drznil načeti skrbno prikrivano resnico o krutostih, ki so se
dogajale ženskam med intimnimi odnosi na začetku 20. stoletja. <b><span style="color: red;">Slovenske feministke bi mu morale danes postaviti spomenik! <o:p></o:p></span></b></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpFirst"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Katoliška Cerkev se z
nekaterimi stališči nenehno zapleta v kulturne boje? <o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">To drži, a zame osebno ti zapleti niso
sporni, saj dokazujejo, da je cerkev bolj demokratična, kot si nekateri
mislijo.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kar koli si o Cerkvi kot
instituciji mislimo, če bi ljudje upoštevali zgolj in samo <b>10 božjih
zapovedi,</b> ne bi bilo ne vojn ne prepirov ne nasilja med ljudmi. Žal je
človek ''le'' človek in na vseh področjih, ki jih živi, zna iskati ovinke, ki
so mu pisani na kožo, oziroma ima od njih koristi. Že v tako imenovanih starih
časih so ljudje govorili:«<i>Če ne bi bil veren, bi počel še hujše stvari, kot
jih.« <o:p></o:p></i></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ker pa za mnenje
sprašuješ mene, bom takole rekla: <i>moramo ločiti med vero, ki jo oznanja
katoliška cerkev in med institucijo, ki jo ta predstavlja</i>. Molitev konec
koncev ni le neko žebranje, je predvsem meditacija, ki človeka pomiri, mu da
upanje. Nekoč, ko ljudje še niso poznali joge in podobnih vzhodnjaških
''izumov'', so v trenutkih, ko jim je bilo hudo, šli v cerkev in molili. Le-te
so bile praviloma zgrajene na energetskih točkah in že sam kraj, kjer cerkev
stoji, spodbuja v nas nekaj dobrega, nas pomirja. Cerkev kot inštitucija pa, po
mojem mnenju, deluje<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>tudi politično, ima
celo svojo državo Vatikan in vrhovnega ''poveljnika''- papeža. Marsikaj, kar
prihaja od tam, mi ni všeč, zato se z ''versko politiko'' in priporočili ne
ukvarjam dosti. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zase lahko rečem, da sem
verna, a to predvsem pomeni, da sledim veri in ne ''prižnici'', kjer se
dogajajo tudi stvari, ki mi, kot rečeno, niso ljube. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Drži, da je imela nekoč
Cerkev tudi v medčloveških odnosih veliko vlogo in še večji vpliv. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kaj vse se je v
preteklosti dogajalo, pa tega niti ne vemo? Moralo pa je biti grozljivo, če so
še škofa Jegliča obsodili, da je bil pornograf in to zaradi nekaj čisto
vsakdanjih nasvetov, ki jih je dal vernikom.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Moramo se zavedati, da
cerkvenih naukov, četudi so dobronamerni in bi nam morali biti sveti, danes
skoraj nihče več ne upošteva. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Niti deset Božjih
zapovedi ne, pa bi jih morali, ker so univerzalne. Ena velika ”Cerkev” z
vsemogočnim vplivom so postali televizija, internet, potrošniška družba
nasploh. In če dodamo še različne ezoterične duhovnosti, pa šlogarice in
podobne, verjemite, da so osebne vrednote običajnega človeka dnevno na
preizkušnji. Med nami jih je preveč, ki različnim vplivom prehitro podležejo.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Naredite preizkus:
Spustite na družbena omrežja lažno novico, <i>da bo seks boljši, če pred njim
pojeste živo žabo. </i>Verjemite, upoštevalo vas bo ogromno ljudi.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Večkrat sem že povedala,
da je četrta božja zapoved, ki pravi:”<i>Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel in ti bo dobro na zemlji</i>”, naredila ogromno slabega. Zaradi
striktnega in dobesednega upoštevanja se je nad otroki tako znotraj družine,
šole, sploh pa v odnosu med duhovniki in otroki, naredilo toliko zla in gorja,
da si ne moremo niti predstavljati razsežnosti tega zla. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Spominjam se neke ženske
mojih let, ki jo je oskrunil duhovnik. Ko je povedala mami, ji je ta zamašila
usta z besedami:”Molči, duhovnik je to storil s posebnim namenom, ki ga ti, ker
si otrok, ne moreš videti.”<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Grozote, ki prihajajo dan
za dnem na dan tudi izza zidov cerkva in samostanov, so strašljive. Otroci niso
varni praktično nikjer. Še v lastni družini ne. Ob vseh zgodbah, ki jih poznam,
me boli srce pa ne toliko zaradi tistih, ki so zlorabljali, bolj zaradi onih,
ki so za zlorabe vedeli, pa so molčali.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Še to: kar se
samozadovoljevanja tiče je tudi Cerkev postala precej popustljivi. Še v moji
mladosti so rekli, da se bo takšnemu, ki bo to počel, roka posušila. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kot vem, duhovniki danes tudi
razumejo, da mlade med odraščanjem golota zelo privlači. Nekoč sva se
pogovarjala z enim od duhovnikov. Na vprašanje o predzakonskih spolnih odnosih
mi je zelo trezno in realno odgovoril:”<i>Uradno sem, seveda, proti, da se jih
prakticira, neuradno pa bi me mičkeno zaskrbelo za par, ki se želi poročiti, pa
vztraja v vzdržnosti dve, celo tri leta. Kaj pa, če je z njunim seksualnim
nagonom kaj narobe?'</i>'<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Primarna potreba vsakega
človeka kot posameznika in kot kolektivnega bitja je urejenost sveta, ki ga
obdaja. Od kod ta potreba po redu?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoListParagraph"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Potreba po redu je
osnovna človeška potreba, ki izhaja iz naše želje po razumevanju in
obvladovanju sveta okoli nas. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Predstavljam si, da nam red
pomaga pri ustvarjanju stabilnega in varnega okolja. Ljudje ga iščemo že
nagonsko, ne da bi se tega zavedali. Urejeno okolje nam omogoča, da se počutimo
bolj varne. S pomočjo urejenih vzorcev in pravil, po katerih živimo, lahko
bolje razlagamo in prepoznamo dogodke, ki nas vodijo v kaos. Red pomaga pri
organizaciji življenja in dela. Tudi v družbi obstajajo pravila, zakoni in
norme zato, da zagotavljajo red in stabilnost. Državljani, ki se jih držijo, že
s tem preprečijo številne konflikte. Je pa, seveda, hudič, podobno, kot se
dogaja v Sloveniji, ko riba smrdi pri glavi in vlada na vse možne načine, a le
sebi v prid, krši vse možne zakone. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Red in urejenost nam lahko
pomagata tudi pri obvladovanju čustev. Počutimo se bolj mirne in varne, ko imamo
(vsaj) občutek nadzora nad svojim življenjem.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Z redom ohranjamo
tradicijo, vrednot in kulture. To je pomembno za identiteto in povezanosti
znotraj družbe, v kateri živimo. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kako je red pomemben,
lahko spoznamo že znotraj družine: predstavljate si, kako je tam, kjer starši
niso naučili otrok, da za seboj pospravljajo igrače? V kakšnem gospodinjstvu
živi družina, če nihče ne pomiva posode, če se kosilo kuha zjutraj zajtrk pa sredi
noči? Če čevlji in umazane cunje ležijo vse križem? <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Seveda je v človekovi
naravi, da kdaj pa kdaj, a ne v lastno škodo, ta red krši! Mladi skačejo čez
reko, kjer ni mostu, na primer! Če mladi niso bojeviti, če nimajo v sebi želje
po spreminjanju sveta, je nekaj hudo narobe! Če otroka zatiramo, ko nam začne
ugovarjati, naredimo veliko škode! Z njim se <b>MORAMO pogovoriti</b> in ne, da
njegov ''nered'' zatiramo s kaznijo!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V svojih laičnih
raziskavah (citizen science) se veliko nanašate na spolnost in njen namen v
tistih časih. Ali se Vam zdi, da je spolnost dandanes drugače obravnavana, kot
je bila včasih? Kakšen pomen ima spolnost danes?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Nekoč je bil spolni nagon
daleč, daleč večji, kot je danes. Generacija moških, rojenih konec 19.
stoletja, je <i>morala</i> tudi po trikrat dnevno.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Žal je bila spolnost,
vsaj uradno, takrat namenjena zgolj in samo ”razmnoževanju”. Še po drugi
svetovni vojni, celo še v devetdesetih letih so mnogi imeli spolne odnose le v
soboto, ko so se umili v lavorju ali škafu. Potem so legli pod odejo in
ugasnili luč. Ljubezen so si izkazovali na drugačne načine kot danes, kar je
logično. Generacije, ki so doživljale ljubezen pred vdorom interneta, so se
obnašale drug do drugega bolj ljubeče, bolj srčno, bolj iskreno, morda tudi
zato, ker so imeli drug za drugega več časa?<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Upam si trditi, da bo
digitalni svet zdaj zdaj povozil tudi tisto, najlepše, kar bi se moralo
dogajati med dvema človekoma, ki se imata rada: željo po nenehni bližini, po
dotikih. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ena najbolj pogostih
predstav o spolnosti, ki so jo nekoč, pa kaže, da marsikje še tudi danes, dobivali
mladi, je, da je spolnost umazana, grda. Da prinaša eno samo trpljenje, da
spolnost uporabljajo zlasti moški, da zapeljejo uboga, naivna dekleta. Želeti
si spolnosti je za marsikoga nekaj nezaslišanega, zlasti še, če si jo želi
ženska. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Odrasli, zlasti pa šolski
učbeniki, delajo veliko napako, ko spolnost prikazujejo kot kakšno ''športno
disciplino'', ki mladim ''pripada''. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko se pogovarjamo o
spolnosti, jo moramo prikazovati skozi ljubezen. Ker najprej je ljubezen,
najprej so čustva, najprej je velikanska želja po dotikanju, po poljubih, po
predanosti, potem šele je na vrsti – ''konkretna'' spolnost.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Žal se je spolnost danes
izrodila v ”potrebo po seksu”. Brez obveznosti, brez čustev. Kar mraz me
strese, ko mi pripovedujejo, da jih takšna spolnost osrečuje predvsem zato, ker
so lahko še naprej ''neodvisni'' od obvezujočih partnerskih odnosov.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ni vse, kar je sodobno,
zlata vredno. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ljubezenske TV štorije
ala Sulejman in podobne, zgledovanje po t. i. ''sponzurašicah'', <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>pocukrane ljubezenske knjige, ljubezenske
nadaljevanke – vse našteto je za nek pristen ljubezenski odnos podobno
uničujoče kot na stotine emisij toplogrednih plinov! <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zakaj? Zato, ker v
napisanem iščemo ideale, ki jih v praktičnem življenju pogosto ni. Danes so številne
generacije postale popolnoma odvisne od tega, kar jim ponuja internet, mediji,
ljubiči, televizija, različne ''Tik-tok'' vplivnice…<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">In ker partner ni takšen,
kot denimo gorski zdravnik, je potem, ko se <i>med poliže</i>, vse narobe…<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V neko zvezo se <i>zaljubljeni
do ušes</i> pogosto spustijo z idealno predstavo, ki jo potem obesijo na
partnerja, niti približno pa se vanj ne zaljubijo zato, ker bi v njem videli
človeka iz mesa in krvi, z vsemi napakami vred. In z vrlinami, seveda. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pogosto me skušajo
prepričati, da je med spolnostjo nekoč in danes razlika! Ni je! <br />
Nekoč so se poročali zaradi denarja, danes prav tako. Tudi tista znana pesem
''Lepa dekleta ljubijo barabe'' je doživela že nešteto repriz!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpFirst"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ali se spet lahko vrnem k
vprašanju o religiji? Ali se je njihov nadzor danes spremenil oziroma kakšen
vpliv ima na sodobnega človeka?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">Naj za uvod povem, da
strogo ločim med vero in ''religijo''. Ključna razlika med obema pojmoma je, da
je religija bolj povezana z organiziranimi verskimi institucijami, tradicijami
in obredi, medtem ko ima globoka vera bolj oseben, subjektiven značaj. Vendar
pa se lahko ljudje, ki imajo globoko vero, aktivno vključujejo tudi v verske
skupnosti in sledijo določenim religioznim naukom. Danes bi težko našli
človeka, ki veruje v ''nič''. Tudi ta ''nič'' v bistvu predstavlja nekakšno
religijo. Še primer: veliko slovenskih ateistov, ki že vse življenje prezirajo
ne le Cerkev kot inštitucijo, ampak tudi vero, ima doma, na vidnem mestu, še
zmeraj Titovo sliko. Čeprav je- dokazano- Tito med desetimi največjimi vojnimi
zločinci na svetu. </span><span face=""Segoe UI Emoji",sans-serif" style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-char-type: symbol-ext; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-symbol-font-family: "Segoe UI Emoji";">😊</span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">Kakšni
verniki!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Religija se nanaša na
sistem verskih verovanj, praks, tradicij in obredov, ki so organizirani znotraj
določene verske skupnosti ali institucije. To vključuje učenja, ki se
osredotočajo na zaupati bogu ali Bogu, vključuje pa tudi običaje, ki so
povezani s temi verovanji.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Malodane vsaka religija,
pa jih je v svetu ogromno, vključuje skupnost vernikov, cerkveno hierarhijo ali
voditelje, sakralne stavbe in verske obrede.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Religija, tudi tista, ki kleči
pred bogom, ki sliši na ime ''Denar'', ima pogosto formalno strukturo in
pravila, ki urejajo življenje in obnašanje njegovih vernikov. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zanimive so nekatere
verske sekte, ki jih je na svetu vse polno,nekaj jih je tudi pri nas.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Religija se lahko
prepozna po določenih verskih simbolih, svetih besedilih in pravilih, ki
določajo, kako verniki prakticirajo svojo vero.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Po drugi strani pa – vsaj
meni - pomeni ''imeti globoko vero'' nekaj čisto drugega: predstavlja mi notranjo
duhovno povezanost in versko predanost, ki jo čutim v sebi in po kateri
poskušam tudi živeti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Globoka vera tudi pri
drugih zato ni nujno povezana z organizirano religijo ali cerkveno institucijo.
Lahko se manifestira v obliki osebne duhovne prakse, molitve, meditacije in
moralnega življenja.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ljudje, ki čutimo v sebi
globoko vero, in če po njej tudi živimo, stremimo k temu, da smo- kljub
skušnjavam in šibkostim- v srcu dobri in to dobro poskušamo deliti tudi z
drugimi.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Veliko vaših sogovornikov
je bilo vernih. Je vera vplivala tudi na njihovo življenje?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Meni osebno se zdi zelo
pomembno, da odnos do vere, recimo, do katoliške vere, razumemo skozi pravila,
odnose, itd., ki so veljali v določenem časovnem obdobju. Zaradi pomanjkanja
znanja in zaradi vseprisotnih stereotipov se dogaja, da na katoliško vero v
preteklosti gledamo skozi izkrivljeno zrcalo.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Sodobnemu človeku
kronično primanjkuje ''raziskovalni gen''. Različni ''Google sistemi'' so nas v
tem smislu zelo polenili….<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko se pogovarjamo o
''cerkvi nekoč'', hitro slišim, aha, ''cerkveni so kurili čarovnice''. Nihče pa
ne ve, kakšna je bila med ljudmi, ki so takrat živeli, splošna raven znanja,
izobraženosti. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Načeloma še zmeraj velja,
da verski obredi, vključno s svetimi mašami, ustvarjajo občutek pripadnosti in
skupnosti med verniki. Pomagajo okrepiti skupnost nekega občestva z
vzpostavitvijo medsebojnega spoštovanja in podpore med člani skupnosti. Življenje
v tem občestvu je zelo pomembno. Mladi se družijo med seboj kot skavti, odrasli
preko različnih pastoralnih srečanj in predavanj. Paliativni duhovnik v
bolnišnici na željo posedi tako pri vernih kot nevernih bolnikih.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Če bi sledili naukom, ki
jih slišimo pri maši, bi bili veliko bolj sočutni, človeški, dobri, poštenim,
strpni. Žal smo le ljudje in veliko tistega, kar bi morali slišati in
upoštevati – pozabimo.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Verski obredi in svete
maše so, vsaj pri nas, še zmeraj vključeni v družinske in družbene tradicije. Predstavljate
si, da ne bi bilo več zvonjenja. Da bi tudi pri nas – podobno kot v Franciji-
začeli podirati cerkve tudi po različnih hribčkih? Ohranjanje mnogih tradicij,
recimo tistih okoli Božiča in Velike noči, je prispevalo k večji povezanosti
znotraj družine.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Menstruacija je že od
nekdaj tabu. Kakšen odnos ste imeli do nje v vaši generaciji?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">O menstruaciji sem že
nekaj povedala. Moram pa na tem mestu dodati še par stvari: če je bila- kljub
vsemu- nekoč (tudi v mojih časih) menstruacija ''naraven pojav'', je danes
drugače. </span><span face=""Segoe UI Emoji",sans-serif" style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-char-type: symbol-ext; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-symbol-font-family: "Segoe UI Emoji";">😊</span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">
Zaradi precej nore ''teorije spolov'' jo hočejo vsiliti tudi moški populaciji.
Zasledila sem predloge, da bi bile ženske takrat, ko jo imajo, lepo doma. Z
menstruacijo se tudi manipulira, saj jo je s hormonskimi terapijami mogoče
prestavljati ali celo na novo ''prebuditi'', če si ženska, ki je že zdavnaj
izven rodnega obdobja, ponovno zaželi otroka. Včasih so rekli, da je ženska, ki
ima menstruacijo- <i>nečista</i>, danes pa znanost razmišlja celo v to smer, da
bi jo- že kako- odpravili, ker je ženski v breme.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V času pred izumom
kontracepcijske pilule so se zakonski pari malo bolj svobodno predajali drug
drugemu prav v času mentruacije.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pogovori o menstruaciji
so bili še v času moje mladosti nekaj neprimernega in umazanega. Spominjam se,
da sem postala ženska v četrtem razredu osnovne šole. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Leta 1963 leta sem bila
stara enajst let, o svojem telesu in o tem, kako deluje, nisem vedela ničesar.
Ne bom pozabila, bil je torek, prišla sem iz šole, že od jutra me je črvičilo v
trebuhu, za povrh sem se zelo čudno počutila. Med nogami sem bila nenavadno
mokra, večkrat sem šla na stranišče, da bi se obrisala, bilo pa me je tudi
strah, kaj se dogaja z menoj. Da bi povedala mami in jo vprašala za nasvet? Kje
pa! Že ob misli na kaj takega me je stresel mraz. Pri še eni kontroli sem na
hlačkah opazila kri. Mislila sem, da bom umrla, kajti zdelo se mi je, da mi je
srce zastalo od strahu. Tresočih nog sem se zavlekla za kurnik, ki smo ga imeli
zadaj, za hišo. Pozno zvečer me je že vse bolelo tudi zaradi polnega mehurja,
saj si še na stranišče nisem upala iti. Bala sem se nove krvi, ki je tekla od
bogvekje. Vso noč sem prebedela, o krvi zarana ni bilo več sledu. Na skrivaj
sem se izmuznila v klet, kjer smo imeli korito za pranje perila. Slekla sem
hlačke in jih toliko časa drgnila, dokler sled krvi ni izginila. Mokre sem si
oblekla nazaj, kajti že misel, da bi jih našla mama, se mi je zdela grozna.
Naslednji mesec menstruacije ni bilo več mogoče skriti, kajti kri je tekla v
potokih. Ponoči sem zamazala posteljo, zaradi tega me je mama pošteno
ozmerjala. Dobila sem nekaj klofut, in ko je videla, da je šla predaleč, je
vrgla predme vložke z besedami: »Tukaj jih imaš, vsak mesec ob istem času se ti
bo dogajala svinjarija. Pa da se boš umivala, ker boš drugače smrdela,« je še
dodala. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Spominjam se tudi, da sem
si vsakič, ko je bil mesec naokoli, nataknila vsaj dvoje, troje hlačke, ker sem
se bala, da bo kri prišla skozi in bodo sošolci opazili, da sem postala packa.
Na srečo so imele nekatere sošolke bolj prijazne mame in so mi sčasoma povedale
tisto, kar bi morala izvedeti doma.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Danes so mame drugačne,
prepričana sem, da si vsaka vzame zadosti časa, da svoje otroke obeh spolov
pouči o delovanju telesa. Za mladega človeka ni hujšega kot to, da ne ve. Ker
ga je potem strah samega sebe. Kri, ki kar priteče, marsikoga prepriča, da je
storil nekaj grdega in hudega, da bo zato umrl.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Nekaj zgodb:<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">Lucija (1924):</span></b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">
»Spominjam se, da je naša mama oblekla dolge hlače le, ko je imela ta rdeče.
Ves dan je prepevala in bila dobre volje. Pobožala me je in mi dala v roke
skledo, da sem postrgala turščno župo, preden je posodo pomila. To so bili
redki tre¬nutki izkazane materine ljubezni … Pozneje, ko sem sama postala žena
in mama, sem spoznala, zakaj se ji je tako oddahnilo. Vedela je namreč, da vsaj
tisti mesec ni spet noseča.« <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pred drugo svetovno
vojno, ko mnoge niso imele niti za kruh, kaj šele, da bi si kupile spodnje
hlače, se je pogosto dogajalo, da se je – če je ženska dolgo časa stala na enem
mestu, recimo pri maši – pod njo na tleh naredila krvava lužica. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Po teh znakih se je dalo
tudi razbrati, katera je noseča in katera ne. Kri, ki je nekaj časa polzela po
nogah in se ujemala ob krilo, si je utrla pot tudi naprej, na tla, zlasti če je
bila menstruacija močna. K maši je bilo treba hoditi vsako nedeljo, za praznike
tudi med tednom in še k nedeljskim popoldanskim litanijam. Kakšnih izgovorov za
izostanke ni smelo biti, saj je bila vera globoko zasidrana v srcih ljudi.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Eden izmed sogovornikov pa se spominja svoje
učiteljice. Zmeraj, ko je imela svoje stvari, je grozno smrdela. Takrat se ji
nihče ni upal niti približati. Eden izmed sošolcev, ki je bil že bolj
prosvetljen, je druge poučil, da ima takšen duh zaradi krvi, ki ji teče iz
riti. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Nekateri moški so se
svojim ženam med menstruacijo izogibali, drugim te nevšečnosti ni bilo dosti
mar. Za čistočo se itak niso brigali, še malo dodatne umazanije, ki bi se
oprijela curaka … Ja, kdo bi se še zaradi tega sekiral!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V času menstruacije so
ženske veljale za najbolj umazane. Po svoje je to celo držalo, saj se zaradi
skromne higiene niso umivale, zlasti poleti pa se je od njih širil značilen
sladkoben duh. Prav tako niso poznale vložkov v današnjem pomenu besede. Pomagale
so si na druge načine: perilo, ki ga ni bilo več mogoče nositi, so razrezale na
trakove in jih sešile skupaj. Ko so si vložek pritrdile med noge, ga je
menstrualna kri hitro premočila in spet pričela teči po stegnih in se vpijala v
krilo. Najteže je bilo ženskam, ki so zaradi številnih porodov imele za povrh
še povešeno maternico in si velikokrat sploh niso znale pomagati. Po eni strani
jim je maternica polzela skozi nožnico, zaradi česar so bile menstruacije še
silovitejše, po drugi strani pa je bilo treba težave skriti moškim očem, kajti
oni niso imeli prav nobenega posluha za kakršnokoli razkazovanje intimnosti.
Zanimivo pa je, da se je vsem zdelo logično in normalno, če je med mašo ženski
pričela kapljati kri na tla: tako je lahko vsaj župnik sproti vedel, katera od
njih ni noseča, kar je pomenilo, da ni sledila njegovim pridigarskim naukom o
tem, da je treba nenehno rojevati. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">Marija (1921):</span></b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">
»Ko smo nekoč v senožeti grabili steljo, sem postala pozorna, ko je mama sem in
tja izginila v gozd in se vsakič vrnila bolj zelena v obraz. Zvečer, medtem ko
so ostali pohiteli domov, sem se odtihotapila za njo. Bila sem povsem zgrožena:
stala je razkoračeno in si s travo brisala krvave noge. Takrat sploh še nisem
vedela za menstruacijo. Bila sem prepričana, da je koga ubila in da se zaradi
zločina kri z njenih rok in stegen noče sprati. Vrsto let sem se je zaradi tega
bala in sploh ji nisem prihajala blizu, če ni bilo drugih zraven. Ko se je
menstruacija pojavila tudi pri meni, me je popadla silna groza, bila sem
prepričana, da me je kdo zavdal (začaral). Več mesecev sem sama prala
okrvavljena krila in jih skrivala pred drugimi. Nekoč pa me je mama le zasačila,
in ko je videla, kaj počnem, žalostno zmajala z glavo in rekla: 'No, pa je tudi
tebe bog štrafal.' Še do danes se nisem znebila občutka, da sem morala narediti
nekaj slabega, ker me je doletela kazen v obliki vsakomesečnih krvavitev.«<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">Zofija (1926):</span></b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">
»K maši je bilo treba hoditi. Izgovorov nismo smeli imeti. Bila sem že v tistih
letih, ko sem razumela različna namigovanja, s katerimi so ženske prepletle
povsem običajno klepetanje. Ena od njih je pripovedovala, kako jo je župnik
poklical k sebi – ugotovil je namreč, da že predolgo ne spušča moža v posteljo,
ker ima še zmeraj tiste reči. Zdelo se mi je, da bi se raje v tla vdrla, kot da
bi morala poslušati take levite. Sama pri sebi sem sklenila, da bom, ko se
poročim, imela vsako leto enega otroka, kar bi bilo še zmeraj manjše zlo kot
hoditi k župniku na zagovor. Žal se je vse skupaj izjalovilo, usoda nama z
možem ni bila naklonjena, za povrh smo v faro dobili tudi prosvetljenega
duhovna, ki so ga brigale bolj pametne stvari kot ženske menstruacije.«<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pozneje, malo pred drugo
svetovno vojno, so ženske že bolj množično uporabljale vložke. Delale so jih
same. Prale in sušile so jih naskrivaj, kajti noben moški (še) ni bil tako
napreden, da se mu pogled na lavorje krvi ne bi uprl in žalil njegovega čuta za
spodobnost. Sušile so jih, po pripovedovanju, med senenimi kopicami, daleč
stran od radovednežev. Ženska je v tistih davnih časih veljala za nečisto, ko
je imela menstruacijo. Prav tako je bila umazana tri mesece po porodu. Takšne
vraže so imele en sam namen: da so žensko obvarovale pred prehitro ponovno
nosečnostjo oziroma da ji moški takrat, ko je bila zaradi krvi pot v njen
tabernakelj zaprta, tega ne bi zarazil s kakšno boleznijo ali vnetjem. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pripovedovali so mi tudi
o nekem možakarju, ki je ženo že kmalu po poroki zverinsko pretepel. Groga je
namreč odraščal med samimi brati, mama pa je zmeraj poskrbela, da moških v
družini ni zamorila s svojimi ženskimi težavami. Ko je prvič opazil, da njegovi
ženi iz riti teče kri, se je sesedel od same groze. Bil je prepričan, da je
počela kaj prepovedanega in jo je zato bog štrafal. Odvlekel jo je k župniku,
kateremu je, ves tresoč od besa, zaupal, kako ga je udarila usoda. Župnik ga je
posedel za mizo in mu lepo počasi in razumljivo razložil, da bo žena krvavela
vsak mesec, razen takrat, ko bo zanosila. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">O tem poduku je župnik
pripovedoval svoji nečakinji, ki je bila vaška babica, z namenom, da je pričela
ozaveščati tudi može, da ti ne bi počeli nepotrebnih neumnosti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">Miha (1925)</span></b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;">
se na babje čenče ni dosti oziral. Menil je namreč, da je baba pri hiši zato,
da streže njegovi pohoti. Svojemu dekletu, ki se je že nadejalo, da se bosta
poročila, je govoril, da se to ne bo zgodilo, dokler ne bo prepričan, da ni
jalova. V želji, da bi ga še bolj priklenila nase, mu je seveda dala vse, tudi
svojo čast. Mihi ni bilo važno, je imela menstruacijo ali ne – zahteval je
svoje. Žal pa je ravno takrat, ko je zanosila, prišlo do hudega vnetja. Iz riti
ji je tekel gnoj, pa bledlo se ji je že, ko so poklicali zdravnika. Izgubila je
otroka, več tednov so se bali za njeno življenje. A Miha si je medtem že našel
drugo. Začel je obiskovati vdovo, ki je bila precej živahne sorte. Pri njej se
je nalezel kapavice, zaradi česar nikoli ni mogel imeti otrok. Njegovo nekdanje
dekle pa se je potem, ko se je pozdravilo, poročilo, v zakonu je rodila tri
otroke.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Brez menstruacije se
človeštvo ne bi ohranjalo. Dejstvo, ki se mu ne da oporekati.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Menstrualna kri je imela
in še vedno ima pomemben kulturni in simbolni pomen v številnih družbah po vsem
svetu. Že od Eve naprej je menstrualna kri simbol ženske plodnosti. V nekaterih
kulturah so ženske v času menstruacije izolirali od drugih članov skupnosti.
Menstrualna kri je bila pogosto obravnavana kot nečista ali tabu. Nekoč so ji
tudi pri nas rekli ''čišča''. Rekle smo tudi, da smo ''bolne''. Spominjam se,
da nam je nekoč, ko sem bila še osnovnošolka, zdravnik predaval tudi o
menstruaciji. Med drugim je dejal, naj se v tistem času ne umivamo, da se ne
bomo prehladile. Danes ga razumem, saj je bila topla voda, ki bi pritekla iz
pipe, redkost. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zakaj menite, da je bila
smrt včasih nekaj popolnoma normalnega in kaj je privedlo do tega, da se je to
mišljenje v današnjih časih spremenilo?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Odgovor bi lahko bil
kratek, v enem stavku: nekoč so ljudje živeli dosti bolj naravno, sobivali so z
naravo, z letnimi časi. Vedeli so, da se leto začne s pomladjo in konča z zimo.
Pri človeku, ki je umiral, je bilo nekoč pomembno važno troje:<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 90pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">da so mu držali svečo
(simbol življenja: ko bo človek umrl, bo sveča gorela naprej);<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 90pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">da so poklicali
duhovnika, ki je umirajočega dal v sveto olje (mu podelil zakrament bolniškega
maziljenja);<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 90pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">da je bila narejena
oporoka, v kateri je še pravočasno, pri polni zavesti razdelil svoje imetje. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Če je bil kdo bolj
počasne sorte, so ga na njegovo dolžnost opozorili tudi sosedje <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Takoj ko je duša umrlega
odplavala v večnost, so domači ustavili uro in vsa ogledala v hiši pokrili z
rjuhami.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Vsak, še tako velik revež
pa je imel pripravljen denar za plačilo maš.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko je kdo umrl, je bila
prva pot domačih do <i>mežnarja,</i> ki je potem zazvonil. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Če je umrl otrok, je
zazvonil z malim zvonom, za pokojnikom je zvon dvakrat prenehal biti, za
pokojnico pa le enkrat. Z zvonjenjem so tako dali ljudem vedeti, da je nekdo
umrl, in če so dobro poslušali, so lahko izvedeli, ali je umrl moški ali
ženska. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Včasih za zvonjenje ni
bilo treba dobiti dovoljenja pri župniku, danes so, kar se tega tiče, predpisi
strožji. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Prišli so sosedje in
umrlega umili ter preoblekli v čista oblačila. Največkrat, če je bilo le
mogoče, so bili moški pokopani v poročni obleki. Če je umrl otrok, so ga
oblekli v belo. Tudi rože, s katerimi so obkrožili mrliča, so imele svojo
sporočilnost: otroci in samski so bili obkroženi z belimi cvetovi, poročeni pa
s cvetjem v vseh barvah. Roke so bile sklenjene v molitvi, med prsti pa je bil
napeljan rožni venec <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pare so se pripravile
doma. Na začetku krst niso še poznali. Za podlago so dali kakšen star <i>koutar
</i>ali<i> plevnco</i>. Šele leta 1926 je, na primer, v Žireh Franc Potočnik
začel delati krste na zalogo. Pred vojsko je vsak imel pri hiši <i>tintah</i>,(prt),
ki so ga pokrili čez krsto. <i>Tintah </i>je nakazoval, da je bila duša umrlega
že na drugi strani: v večnosti. Imel pa je še drugo praktično vrednost: iz
kmečkih hiš so vodila vrata v <i>štalo</i> in muhe so bile stalni spremljevalec
vsakodnevnega življenja. <i>Tintah</i> je pokojnika zavaroval tudi pred njimi.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V nekaterih žirovskih
trgovinah so nekdaj prodajali tudi črke. Držale so se skupaj, potem si jih
odrezal in sestavil besede. Krste so bile črne za poročene in bele za otroke in
samske. Za zadnjo stran so imeli pripravljene angelčke, ki so držali besede: <i>V
miru počivaj.<o:p></o:p></i></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Imele so tudi okraske iz
palm, kakšen nagelj. Za robove so se dobili štirideset ali petdeset centimetrov
dolgi srebrni okraski. Tako je bila krsta lepša. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pokojniku so dali na noge
copate, ki so jih po vrhnji strani okrasili z zvezdicami, spodnji del pa je bil
iz kartona. V čevljih niso nikogar pokopavali. Ženske so morale imeti na glavi
ruto.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Vraževerje je namreč
pripovedovalo, da bi se, če ne bi bile pokrite, vrnile ponjo nazaj iz
onostranstva. Če je umrlo dekle, je imelo krancelj iz <i>špringerje.</i> <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Nad krsto je morala biti
slika, okrašena z zaveso v baročnem stilu. Barok je bil očitno tako močan, da
se je njegov slog ohranjal vse do prvih let po drugi vojni. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Sveče so kupili na
kakšnem romanju. Zmeraj so jih imeli na zalogi, ker sveča ni smela nikoli
ugasniti. Sveče so dali v svečnike, ki so bili razvrščeni ob krsti. Zanje je
skrbela ženska, ki so ji rekli <i>svetarna.</i> <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pazila je tudi, da sveče
niso povzročile požara. Prav tako jih je obrezovala in s tem uravnavala plamen.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Njena druga naloga je
bila, da se je vsakomur, ki je prišel kropit, lepo zahvalila. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Včasih ni bilo misliti,
da bi v dveh dneh, kolikor je pokojni ležal pod domačo streho, zaklenili vrata
in ga pustili samega, tako kot se to dogaja v mrliških vežicah dandanašnji.
Mrlič ni nikoli smel biti sam. Pri njem so pazili sosedje: eni do polnoči,
drugi pa potem do jutra. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">V Tržiču in okolici so
imeli navado, da so ob mrliču peli smrtnice in <i>bili rihtarja</i>. V Žireh se
kaj podobnega ni nikoli dogajalo. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Sosedje so prinesli rože,
ki so jih postavili okoli krste. Na začetku je bila mrtvaška oprema v belem.
Marsikatera ženska je prte okrasila še s čipkami, da so bili razkošnejši. Če
ljudje niso imeli denarja, so za to največkrat uporabili malo bolj ohranjene
rjuhe. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Oder je bil postavljen na
sredi hiše, na najbolj svečanem mestu v prostoru. Zraven <i>žegnane vode</i>, s
katero so kropili, ni bilo nikoli zapisa, kdaj bo pokojnik pokopan. To se je
včasih vprašalo. Vprašanje je bilo del rituala. Razen seveda, če so za
pomembnejše osebnosti dali tiskati <i>parte</i> in jih potem razposlali
poslovnim partnerjem. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko so obiskovalci
prihajali kropit, so morali najprej stopiti do umrlega, šele potem so se lahko
ozrli po drugih, ki so že bili v sobi. Rituali so bili vsem znani, zato nihče
ni nikogar učil, kako se obnašati, ko kdo umre. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zanimivo je, da v času
pred letom 1940 še ni bilo navade, da bi se rokovali in na ta način izrekali
sožalje. Da bi prinesli vence ali kakršne druge šopke rož – prav tako ne.
Kranceljni so postali moderni veliko kasneje. Sprva niso bili narejeni iz
svežih rož, temveč iz smrekovih vej in umetnih rož. Kasneje pa iz krep papirja,
ki so ga povoskali. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko se je začel pogreb, je
<i>svetar</i> prižgal laterno in potem je v njej nesel svečo vse do groba.
Poslanstvo <i>svetarja</i> je bilo častno in se je pogosto dedovalo. Prej,
preden je šel sprevod od hiše, so imeli sedmino. To je bilo nujno, saj so
prihajali na pogrebe tudi od daleč. Nekateri premožnejši so ob tej priložnosti
najeli tudi kuharico. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Gasilci so bili nosilci
kulture v kraju. V lasti so imeli voz, s katerim so mrliča odpeljali na <i>britof.</i>
Za najem pogrebnega voza so gasilci dobili nekaj odškodnine. Za svoje člane so
imeli tudi <i>krancelj</i> iz suhih rož, ki so ga po pogrebu odnesli nazaj v
svoje prostore – za naslednjo priložnost. Tudi druga predvojna društva so se
obvezno udeleževala pogrebov svojih članov. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Nekaj posebnega je bil
tudi križ (jera). Dva trakova, ki sta bila pripeta na križ, sta bila tako
dolga, da sta ga morala nositi dva: vsak s svoje strani. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Križe so imeli v vsaki
cerkvi, tudi podružnični. Ko je bilo pogreba konec, so ga spravili. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pred drugo svetovno vojno
so bili skoraj vsi pogrebi cerkveni.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko so mrliča odnesli iz
hiše, je bilo treba <i>pare</i> kar se da hitro podreti, kajti le tako niso
domači imeli občutka, da bi bile pripravljene še za koga drugega. Naravnost
grozljivo je bilo, ko so v krsto zabijali žeblje. Glasovi kladiva in žebljev,
ki so se zadirali v mehak les, so votlo doneli in ni čudno, da so imeli ljudje
strah pred zaprto trugo globoko v kosteh. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ljudje so se potem
zvrstili v sprevod, ki je od hiše žalosti do pokopališča krenil peš. Ponekod je
šel za krsto, poleg župnika, tudi organist, sploh če je pogrebu sledila peta
maša. Včasih je tudi duhovnik držal v eni roki svečo, v drugi obrednik. To so
opustili okoli leta 1965.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Že po cesti so pogrebci peli
ustrezne molitve. Do leta 1932 so bili obredi v latinskem jeziku, potem pa so
bili dovoljeni tudi v maternem. Jama je morala biti globoka dva metra. Nekateri
župniki so bili natančni, in mrtvega niso hoteli pokopati, če se jim je zdelo,
da je jama preplitva. Po navadi so jamo sami izmerili. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Rože so za pogrebom
nosili otroci. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko so se svojci vrnili
domov, so morali najprej pospraviti še <i>koze.</i> Zvečer se je molilo, na
oknu pa je še sedem dni gorela luč. Po enem tednu so se svojci spet zbrali in
razdelili pokojnikovo premoženje. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Berači so imeli zelo
skromen pogreb. Velikokrat so umrli zapuščeni v kakšni <i>štali</i>, na kozolcu
ali ob poti. Praviloma je zmeraj prišla tudi komisija, da je naredila obdukcijo
kar na licu mesta. Očividci se še spominjajo, kako so to delali: tudi lobanjo
so razžagali. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Res pa je, da so bili
berači pokopani posebej. Ali drži ustno izročilo, da njihov del pokopališča ni
bil blagoslovljen, je težko reči. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kjer zdravnika v kraju še
ni bilo, je bil mrliški oglednik mežnar. Umrlemu je potolkel po prsih, da je
slišal, kako zadoni, pred usta mu je nastavil ogledalo, da je videl, če je še
kaj sape. Nekoč ga je neka ženska, ki ji je umrl nezakonski otrok, prosila, naj
potrdi smrt brez pregleda, pa se ni dal podkupiti. Včasih so v neposvečeno
zemljo zakopavali tudi samomorilce in tiste, ki so to izrecno želeli. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Svojci so za mamo
žalovali in nosili črna oblačila eno leto, za očetom pol leta manj, za brati in
sestrami pa tri mesece. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Danes je odnos do smrti-
če ta odnos primerjamo s tistim- od ''nekoč'', zelo drugačen, po svoje zelo
nenaraven. Se danes človek bolj boji zadnje ure od svojih prednikov? <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Smrt smo razosebili. Tako
in tako starostniki in na smrt bolni ne umirajo več doma, temveč v domovih za
ostarele in v bolnišnicah. Tisti, ki jih ob zadnji uri držijo svojci za roke,
so zelo redki. Največkrat gredo umrli takoj na sežig, svojci prevzamejo le
njihov pepel. Vedno več je pogrebov v družinskem krogu, sveče in cvetje svojci odklanjajo,
vedno več je obredov, kjer ni prisoten duhovnik, da je pogreb še bolj neoseben.
Za vse nujne stvari okoli pogreba poskrbijo pogrebni zavodi. Še huje: pepel
pokojnika vedno pogosteje raztresejo, ne privoščijo mu več niti groba. Njegove
stvari skurijo, hiše, ki niso več primerne za moderni način bivanja, podrejo in
za človekom prej ali slej izgine sleherna sled. Kot da ga nikoli ni bilo.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ali menite, da bi
sprejemanje tabuja smrti pripomoglo k temu, da bi ljudje bili nanjo bolj
pripravljeni, ali se Vam zdi bolje, da smrt ostane tabu in tako 'varuje'
posameznika?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Človek od nekdaj išče
nekakšen eliksir za neumrljivost. Posneli so nešteto ''vampirskih filmov'', ki
poveličujejo večno življenje, a na prav poseben način.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Smrt se nam danes zdi kot
grozeča pošast, ki bi nam rada nekaj vzela, nekaj, kar nam je drago, nekaj, kar
edino zares imamo v svojih rokah, tudi če smo največji reveži.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Življenjska doba je danes
v povprečju pri moških 75,3 let, pri ženskah pa 84,1 let. Življenjska doba na
začetku 20. stoletja je bila za skoraj 30 let nižja.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Dlje živimo tudi zaradi
zdravil, ki jih imamo na voljo, načina življenja, boljše higiene. Z vedno bolj
agresivno propagando evtanazije poskuša človek razčlovečiti tudi smrt. Glede na
vedno večji odpor, ki ga sodoben človek čuti do vsega, kar ni popolno, se
bojim, da bo postala evtanazija nekakšno splošno uveljavljeno <i>orodje</i>, ki
bo že v kali odstranjevalo bolne otroke, neozdravljivo bolne odrasle, invalide.
Koliko bo med njimi tistih, ki se jih bodo zgolj želeli na galanten in legalen
način znebiti, pa je vprašanje, na katero me je strah odgovoriti.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpFirst"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Red, ki ga vzpostavimo pri sebi, v
družini, v državi, je za nekatere zelo pomemben, za druge pa moteč. Pa za vas?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Tabuji so družbena
pravila in prepovedi, ki urejajo vedenje in obnašanje ljudi v družbi. To
definicijo sem si zapomnila še iz časov, ko sem obiskovala gimnazijo na
Resljevi.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Tabuji določajo, kaj je v
družbi sprejemljivo in kaj nesprejemljivo. S tem ohranjajo družbene vrednote in
norme, ki so pomembne za vzpostavitev in ohranjanje družbenega reda. Prepovedi
in sankcije za kršitev tabujev nam govorijo, da se moramo držati skupnih pravil
in običajev. S tem, ko določajo, kaj je nedotakljivo ali prepovedano, se
zmanjšujejo možnosti za medsebojne konflikte. Učijo nas, kako živeti v skladu s
svojo kulturo in ohranjati dediščino. Kršitev tabujev tako pri bolj kot tudi
manj razvitih civilizacijah lahko prinese socialne ali moralne sankcije, kar pomaga
ohranjati družbeni red.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Tabujev tem je še danes
ogromno. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Slovenska družba, denimo,
je znana po tem, da ima ''omerto molka'' zelo visoko na piedestalu. Med tabu
teme še zmeraj sodijo spolnost, pedofilija, posilstvo, samomori, smrt, droge,
posvojitve tudi homoseksualnost….Tabu teme so tudi pogovori o premoženju. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Še v času moje mladosti
je homoseksualnost veljala za ''napako narave''. In ker so ljudje vedeli, da je
narava tudi nepopolna, so na podoben način gledali tudi na homoseksualnost in
je niso travmatizirali. Tabu teme so tiste, ki so povezane z družinskim
nasiljem. Danes traja skoraj dvajset let, preden ženska zapusti nasilneža.
Neradi se pogovarjamo o družinskem nasilju, spolnem nasilju, verbalnem nasilju,
fizičnem nasilju. Generacije žensk so bile vzgojene tako, da jih lahko mož
udari, če niso <i>pridne</i>. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Če mu boš v vsem
ustregla, bo dober do tebe, je bilo nekoč rečeno dekletom pred poroko. Niso pa
vedele, da ta »mu boš v vsem ustregla« vsebuje tudi to, da mu bo vedno, ko se
mu bo zahotelo, na voljo s svojim telesom. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Spolno zadovoljstvo pri
ženski ni bil le tabu, bil je tudi greh, ki ga je morala povedati pri spovedi. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">S pojavom ekstremnega
feminizma pa postaja tudi kritiziranje žensk in njenih napak nekakšna tabu
tema. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpFirst"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Čeprav nečista in
strašna, pa morda prav s tem razlogom privlačna in sveta, je kri dobila
nepogrešljivo vlogo pri izvajanju najrazličnejših obredov. Ali je imela
pomembno vlogo tudi takrat tj. pri izvajanju svete maše?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 54pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Predniki so imeli do
menstruacije zelo naraven odnos. Po eni strani so ženske svoje <i>pinte</i>
skrivale pred moškimi očmi, po drugi strani pa jim je- v času menstruacije, ker
pač niso nosile spodnjih hlač- med sveto mašo kapljala na tla. Nihče se ni
zaradi tega zgražal, mežnar je po koncu maše krvave madeže potresel z žagovino
in jih pometel. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Pogosto govorite tudi o molku. Ta je, po vašem, rak rana slovenske
družbe tako znotraj družine kot izven nje?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Da to drži, lahko
z vso gotovostjo trdim! Slišala sem že toliko zgodb, da do drugačnega sklepa
sploh ne bi mogla priti. Tudi iz lastnih izkušenj lahko zapišem, da se o
spolnosti tudi po drugi svetovni vojni več kot toliko ni govorilo. Še več: že
misel, povezana z njo, je veljala za greh. Naše stare mame so prebirale
brošurice kot na primer ''Krščansko devištvo za dekleta'' izpod peresa Antona
Martina Slomška, o tem, kaj jih čaka na prvo poročno noč, pa se iz njih niso
naučile. Poročene ženske, ki so v zakonu od moškega pričakovale kaj ''več'', so
bile ožigosane kot prostitutke. Zaradi molka znotraj družine se je dogajalo, da
so se travmatične spolne izkušnje prenašale iz ene generacije v drugo. Spolni
odnosi so bili za žensko trpljenje, za moškega pa užitek, do katerega je pač
moralo priti zaradi zaploditve otroka. V tem duhu s(m)o doživljali spolnost
tudi s strani duhovnikov. Molk o spolnosti je po nekaterih družinah prekletstvo
še danes.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Vaše zgodbe, povezane s spolnostjo, so krute, za sodobnega človeka
največkrat tudi neverjetne. Zakaj?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Žal predvsem zato,
ker se je o tem premalo govorilo. Težko si je predstavljati, da je še v
šestdesetih letih marsikje veljalo, da je tudi umivanje ženskega spolovila –
greh, sicer ''mali'', a vendarle. Za čas med obema vojnama je značilno, da so
bile ženske med spolnim odnosom največkrat oblečene, saj dotikanje in božanje
ni bilo v navadi. Prav tako se niso poljubljali, za takšna ''pohujšanja'' ni
bilo niti časa, saj je moški praviloma končal v nekaj minutah. Generacije
žensk, ki same niso nikoli v življenju dale pobude, so še zmeraj žive,
marsikatera, ne vse, bi lahko pritrdile mojim besedam. Za duhovščino so bili
pohujšljivi tudi modrčki, menili so namreč, da spodbujajo moško pohoto.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Na notranjih platnicah 2. knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače
(Babice, hčere, vnukinje), je odtisnjen zapisnik, z datumom 6. marec 1941.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Zakaj se vam je zdelo pomemben, da ste ga
objavili?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Večkrat sem že
omenila, da so mi pri zbiranju zgodb, zlasti pri iskanju pripovedovalk, veliko
pomagali tudi duhovniki in posamezniki, ki so kot laiki raziskovali preteklost.
Eden od njih je nekoč naletel na ta zanimivi dokument in mi ga poslal. Govori o
srečanju visokih cerkvenih predstavnikov v Črnomlju. Med drugim so se obilo
obregali tudi nad uporabo ''Knaus-Oginove'' metode, ki se je že širila med
zakonci. Enoglasno so se opredelili, da je neprimerna in za zdravje zakoncev
celo škodljiva.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Nekje sem zasledil, da je bilo v prvi polovici 20. stoletja med
novorojenci okoli trideset odstotkov nezakonskih otrok. Kaže, da spolnega
nagona nista mogla imeti na vajetih, ne človek in ne Cerkev?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Včasih je bilo
prav strašljivo, ko so mi ženske pripovedovale, da so bile za vse same krive.
Župniki so v svojih pridigah pogosto grmeli s prižnic na račun prešuštnic, o
prešuštnikih so modro molčali. Najhujša kazen, ki je doletela nezakonske matere
še v času moje mladosti, je bila sramota. Kršitev šeste božje zapovedi (Ne
nečistuj), je bil v nebo vpijoč greh. Da bi rešile čast družine, smo se morale
dekleta še v moji generaciji, če smo bile noseče- poročiti. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Je pa hkrati res,
da je vztrajanje, da pari pred sklenitvijo zakona nimajo spolnih odnosov,
začelo že krepko bledeti. Nov veter je zapihal zlasti po osamosvojitvi, saj so
bili mladoporočenci deležni številnih predavanj, za katera je marsikdo od
starejših, ko je izvedel zanje, izjavil, da so ''bogokletna''. V času papeža
Janeza Pavla II je na ''intimnem področju'' zavel nov veter s ''Teologija
telesa''. Spolnosti na ''primeren način'' je Cerkev tako ustrezno odprla vrata.
<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Da se odnos do spolnosti v zadnjih sto letih ni dosti spremenil,
dokazujejo kritike, ki ste jih bili deležni na osebni ravni v času, ko je izšla
prva knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Drži. Ko so me
zmerjali s pornografom, a v bolj nesramni in pritlehno - posodobljeni obliki,
se mi je zdelo, kot da se je zgodovina z Jegličem iz leta 1909 ponovila. Še po
zadnjem, lanskem intervjuju na radiu Ognjišče so me nekateri klicali in se
zgražali, češ da ne razumejo, kako je mogoče, da je ta radio zaradi mene
''spustil svoj nivo''. Ob misli, da je bilo kar nekaj duhovnikov, ki so mi
pomagali pri zbiranju zgodb, veliko bolj osveščenih in bolj prizemljenih in
sodobnih nazorov, kot ti kritiki, so me reakcije precej prizadele. Sprašujem
se, kako bodo te isti odreagirali, ko bodo dojeli bistvo zadnje papeževe
odločitve, ki praktično postavlja na glavo vse, kar jih je o spolnosti nekoč
učila Cerkev.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Ko vas poslušam, imam občutek, kot da ves čas sedite v nekakšni
spovednici in poslušate križe in težave tistih, ki prihajajo k vam, da se
izpovejo?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 107%; margin-left: 18pt; mso-hyphenate: auto; text-autospace: ideograph-numeric ideograph-other;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">No, ni tako hudo,
saj se nekateri tudi vračajo, da mi povedo, da jim je uspelo premagati težave.
Veste, otresti se slabih navad, vzorcev, ki kot mlinski kamni visijo za vratom
ter potem začeti korenito spreminjati svoje življenje je nekaj najtežjega. Ljudje,
z menoj vred, pogosto točno vemo, kaj delamo narobe, a da bi kaj spremenili, da
bi nam bilo boljše? Zelo težko. Iskreno občudujem vsakega, ki mu to uspe. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Bi lahko potegnili nekaj
ključnih stvari o čem se moški in ženske najbolj razlikujemo in v čem smo si
najbolj podobni?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">“Včasih je bilo razlik
ogromno. Danes, ko so si eni in drugi precej podobni že po zunanjem videzu (ko
so oblečeni, seveda), pa vedno manj.Nekoč je bil moški glava družine, ženska pa
nežna duša, materinska, dobra kuharica in varuhinja domačega ognjišča. Danes so
poslanstva precej pomešana med seboj.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Včasih so bile pravice
točno določene. Na primer: Moški je lahko šel sam v gostilno, ženska pod
nobenim pogojem! Še v moji mladosti hlače pri ženskah niso bile zaželene pri
obredih v cerkvi, pa sem letnik 1952!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Skupni imenovalec je, da
se ne znajo pogovarjati. Namesto da bi pari, ki se znajdejo v težavah, sedli za
mizo in razčistili nesporazume, iščejo nekoga tretjega, da bi v njihovem imenu
naredil čudež. Ženske se zatekajo k prijateljicam, moški pa za šank, prepad med
njimi pa se vedno bolj poglablja.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pred leti, ko še ni bilo
vseh sort elektronskih medijev, so bili ljudje – hočeš nočeš – prisiljeni, da
se družijo. Danes, ko se išče zgolj lažjih poti, si rečejo, ti meni že ne boš
pametoval(a), se priklopijo na telefon in potem v trenutku ”pozabijo” na realni
svet! S svojim obnašanjem spravljajo v hude težave (depresijo) lastne otroke,
medsebojni odnosi se sfižijo.”<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ena bolj pretresljivih
zgodb, ki ste jo zapisali, je Mojčina zgodba?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ko je bila knjiga že
zunaj in je Mojca svojo zgodbo prebrala, me je poklicala in šele po hlipanju je
zbrala toliko moči, da je povedala, da se zdaj, ko je prebrala svojo zgodbo v
knjigi, počuti lažje in osvobojeno. O Mojci sem spregovorila na nekem literarnem
večeru. Nenadoma se je oglasila gospa, in pred vsemi vsaj 100 udeleženci
povedala svojo nič kaj prijetno zgodbo. Ko je postavila piko na koncu stavka,
je dejala, da se zdaj počuti lažje. Ljudje moramo imeti nekoga, da mu povemo. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Se vas danes, po tisočih
slišanih zgodbah, usode ljudi še tako dotaknejo kot na začetku? Jih še kdaj
poslušate odprtih ust in rosnih oči?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Včasih se počutim tako
nemočno! Bralcem bi rada dopovedala, da te zgodbe sploh niso grozne, saj so vsi
ti ljudje preživeli. Bili so vajeni hudih stvari in trpeti. To, o čemer so mi
pripovedovali, je razkrival majhen delček njihovega življenja. Le nekaj srečnežev
je, ki jim gre vse po maslu! Drugi se v življenju srečujemo z bolečino,
trpljenjem, vzponi in padci. Doživljamo trenutke, ki so zelo boleči. In ko so
mi pri kakšni zgodbi tekle solze, me je sogovornik samo pogledal in rekel:
čakaj, Milena, saj sem živ, vesel! Tudi v mojem življenju je bilo tudi veliko
grdih stvari: sin mi je umrl zaradi glioblastoma, drugi sin je zbolel za rakom
na ščitnici. Če bi pisala o vsem, kar me je v življenju doletelo, bi nastala
debela knjiga. Pa sem se tudi prek lastne in drugih zgodb naučila, da moraš
ceniti vsak trenutek, ko mi je lepo. Zato se tudi rada veliko smejim, zato sem
vedno pripravljena, da prisluhnem, ker sama vem, kako težko je, ko nimaš
nikogar, da bi se pogovoril z njim. Tudi spomini na otroštvo so trpki, a se
prav zato danes trudim, da je mojim vnukom lepo ob meni.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Medtem ko beremo zgodbe,
zbrane v knjigah s skupnim naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, se
premalo zavedamo, da so sogovorniki vse tegobe <b><i>preživeli</i></b>. Te
zgodbe moramo poznati tudi zato, da ob njih spoznamo, da je treba težave, ko
pride do njih, reševati, ne pa, da jih pometamo pod preprogo. Srce me boli, ko
mi rečejo, teh zgodb ne bom bral, ker so tako grozne. Kaj pa, ko odpremo črno
kroniko v časopisu? Ne mine mesec, da ne bi ubili ženske; ne mine dan, da se ne
bi zakonci ločevali – se sploh zavedamo, koliko je pri tem ranjenih otrok, pa o
njih nihče ne govori in ne piše? Z ločitvijo starši otroku uničijo življenje.
Postanejo podobni razbiti skodelici, ki jo življenje potem bolj ali manj
uspešno zlepi skupaj.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Če se nam nekaj ni
zgodilo, to ne obstaja. Naša grda navada je, da smo tako egoistični. Jaz, jaz
in še enkrat jaz. Življenje je lahko takšno ali drugačno, zato so tako pomembne
zgodbe, ki sem jih zapisovala. Sem verjetno zadnja zapisovalka, kronistka,
zgodbarka, kot včasih potovke, ki so hodile s cekarji masla in jajc, pa še
zgodbe so s seboj prinašale. Zelo pomembno mi je, da ljudje te resnične zgodbe
berejo. Da vidijo, da so okoli nas ljudje, ki so trpeli, preživeli. Bogvarij,
da se danes zgodi kaj nepredvidenega! Kako bomo preživeli, ker smo tako
razvajeni? Komur se zdi, da so zgodbe nemogoče, naj stopi na onkološki
inštitut, v Sočo, v dom za starejše in posluša, ne pa, da vidi zgolj sebe.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ste pri kakšni od
slišanih zgodb sami pri sebi rekli: ne morem verjeti, da se to dogaja tudi pri
nas?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Naj odgovorim s konkretno
zgodbo: pogovarjala sem se z žensko, ki je že 5 let sedela v zaporu, ker je
dvignila roko nad svojega partnerja. To je storila zato, ker je 20 let
izkoriščal njo, spolno zlorabljal najprej njeno hčer in nato še njuno skupno
hčer. Torej tri ženske. Čakala je 20 let, da ji je prekipelo. Ko sem prišla v
avto, sem se tresla kot šiba na vodi. Rekla sem si, da bi ga sama ubila prvič,
ko bi videla, da posiljuje hčerko; ne bi čakala 20 let. Takrat sem na lastni
koži, a iz drugačnega zornega kota razumela ljudi, ki so naredili nekaj zelo
slabega. Pogosto jih le obsojamo, ne iščemo pa razlogov za njihova dejanja.
Najbolj so me prizadeli incesti. Zlasti če je zanje vedela mama. Ko so nekoč
nekomu podelili priznanje in sem odgovornega vprašala, ali ve, kaj je ta človek
počel učenkam, ko je še vozil avtobus, je bil njegov odziv: on je vendar
zaslužen, da imamo kanalizacijo! Ko torej tehtamo koristi, pozabimo na zlo, ki
ga nekdo prizadene šibkejšemu od sebe! O takih zgodbah bi se morali veliko več
pogovarjati ravno zato, da bi znali razločiti, kaj je prav in kaj ni. Veliko
zgodb je krutih zlasti zato, ker so bili ljudje tiho in so gledali stran.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Spolno, telesno nasilje,
pretepanje, zanemarjanje – sploh si ne moremo predstavljati, koliko je tega za
štirimi stenami. Vse, kar je povezano z otroki, je zame tako boleče; zaradi
tega tudi ne spim. Saj imajo tudi odrasli hude zgodbe, toda otrok je nemočen.
Medvrstniško nasilje je grozljivo in se dogaja, ker imamo odrasli toliko
zaščitniških mehanizmov, da se nam nasilneži upravičeno posmehujejo, saj imamo
zvezane roke. S tem jim delamo medvedjo uslugo. Ko otroku v imenu nekih
''družbenih norm in pravil'' dovoliš, da je nasilen, da počne neumnosti, da je
tudi doma sovražen in nasilen do staršev, smo dali otroku napačne vzorce, ki se
jih zlepa ne bo znebil. Ne znamo postavljati meja, zato me resno skrbi za mlade
generacije, ker so v njih tudi taki, ki so po eni strani superodličnjaki, po
drugi pa ljudje s sadistično dušo in brez najmanjše empatije. Spomnim se fanta,
starega 5, 6 let, ki je vpričo mene tunkal mačke v vodi, v sodu. Držal jih je
pod vodo in me gledal, kaj bom rekla. Poklicala sem njegovega očeta, da naj gre
pogledat, kaj počne njegov sin, on pa mu je dejal le, da tega ne sme.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Ostaniva pri otrocih in
mladih: imate občutek, da jih zanima, kako so živeli njihovi stari starši?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Načeloma ne. Če jim
pripovedujem zgodbe, pred seboj gledam naveličane obraze, ki komaj čakajo, da
neham. Morda se zganejo ob kakšnih intimnih podrobnostih. Problem je, da tudi
njihovi učitelji skoraj ničesar ne vedo. Nekoč sem razlagala, da so še v sedemdesetih
letih v Žireh naredili stopnice do vode, da so ženske hodile prat. In se je
učiteljica zgodovine razjezila, da takrat smo pa že vsi imeli pralne stroje
Zanussi. Hvala Bogu prijatelju Alfonzu, ki je imel bogat fotoarhiv, iz katerega
je hitro potegnil <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>fotografijo, ki je
pričala, da sem imela prav. Ne učitelji ne mladi o določenih stvareh skoraj nič
ne vedo. Ko razlagam o intimi, se velikokrat počutim, kot se je počutil škof
Jeglič leta 1908, ko so ga zaradi znamenite rdeče knjižice Mladim zakoncem
njegovi zavrgli in bili jezni nanj, liberalci pa so rekli, da je pornograf. In
točno to se meni dogaja. Seveda mi ne rečejo, da sem le pornografinja, dodajo
še, da govorim o stvareh, o katerih bi morala molčati. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Mladi so danes zelo malo,
skoraj nič radovedni. Nimajo želje po dodatnem znanju ali izobraževanju, kar
zelo pogrešam, kajti naveličanost, s katero me sprejmejo, je že prav patološka.
<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pri mladih je problem,
ker smo jih prepričali, da je bilo blagostanje, kot ga oni doživljajo danes, že
od veke vekov. Rak- rana naše družbe in našega šolstva je, da smo otroke napolnili
z miti, ki govorijo o preteklosti, ki pa z realnostjo nimajo popolnoma nobene
zveze. Imamo <i>famo,</i> da je bilo v socializmu vsega vrh glave. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Mladi pogosto pojma
nimajo, kako se je takrat res živelo, in mislijo, da je bilo do leta 1940 vse
slabo, od leta 1945 dalje pa kar naenkrat vse kot v raju! Nek miličnik mi je
povedal zgodbo, kako so miličniki še po letu 1990 reagirali, če je ženska
prišla prijavit fizično nasilje. Smejali so se ji! Vesela bodi, da te ni še
bolj. Človek je bil nekoč drugačen kot danes in tudi intimni svet, ki je tako
skrit in se tako molči o njem, caplja nekje za tem splošnim razvojem. Danes
živimo različnih hitrosti: nekateri so bili bolj sproščeni že pred 100 leti,
drugi še danes uporabljajo zunanje stranišče na ''štrbunk''!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Nedavno je k meni prišla
gospa, stara malo nad 50 let, še z ruto na glavi. Nikoli ne bomo vsi enaki niti
po načinu življenja!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Popravite me, če se
motim, a bralec dobi občutek, da zgodbe, o katerih pišete, v glavnini izvirajo
iz tradicionalnih družin. Je torej tradicionalna družina v krizi?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Največja napaka je
mišljenje, da so se te grde stvari dogajale samo v tradicionalni družini. Tako
v njej kot v vsaki drugi družini smo ljudje, ljudje pa smo takšni in drugačni.
In tudi v tradicionalni družini se znajdejo nasilneži, tako kot v kakšni drugi.
Tradicionalno družino pa imamo žal veliko bolj pod lupo kot katero koli drugo
in kar koli se tam zgodi, je vselej bolj izpostavljeno. Po eni strani imajo
prav tisti, ki to izpostavljajo, kajti glede na to, da je tradicionalna družina
največkrat tudi verna, ne moreš in ne smeš, če si predan svoji veri, doma
početi grdih stvari. Ne moreš biti nasilen do žene in otrok, moraš biti boljši,
drugačen. Res pa je, da so vrednote, ki jih ima tradicionalna družina,
preživele že številne horuke, težko jo bo dotolči! Danes so otroci iz teh
žlahtnih tradicionalnih družin, ne zgolj tradicionalnih na papirju, veliko
boljši in imajo vrednote, ki so marsikje v drugih družinah že pozabljene. Je pa
res, da je žlahtna tradicionalna družina vse redkejša. Ker to, kar je slabše, je
bolj privlačno. Tudi dogodki, ko je Neron zažgal Rim, so ostali v zgodovinskem
spominu, bolj malo ali nič pa vemo, kako so živeli preprosti ljudje.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Tradicionalno družino, ki
bo tudi v prihodnosti zaradi LGBT in podobnih vplivov strašno na preizkušnji,
bi morali veliko bolj negovati, toda na posodobljenih temeljih! Tudi
tradicionalna družina mora iti korak s časom, pomembno pa je, da jo negujemo,
ji posvečamo pozornost, ji pomagamo, da nas ne bodo požrli razni vplivi, tudi
po spreminjanju spola. Kot berem, so tudi že pri nas, celo na katoliških
gimnazijah, dijaki, ki razmišljajo o spremembi spola. Z njimi se moramo
pogovarjati, ne pa njihovih osebnih, zelo intimnih težav, odrivati na stran.
Hkrati moramo vedeti tudi, da z načinom življenja, vplivom kemikalij in
prehrane, moški, kakršnega smo poznali nekoč, izginja. Z nedavno raziskavo na
Japonskem so ugotovili, da je polovica Japoncev, starih med 18 in 34 let, še
zmeraj devičnikov. Je pri nas kaj drugače? Bel moški je še bolj na udaru. Če so
morali dedje ''trikrat na dan'', je aktualno povprečje borno: trikrat mesečno
ali celo trikrat letno. Bojim se, da bo bel moški izginil prej kot v 50 letih.
Moja generacija se je očeta bala in ga hkrati spoštovala. Kaj pa danes?
Velikokrat se otroci bolj bojijo mame kot očeta. Moški so danes bolj mehki,
občutljivi in nežni. Več je ženskega nasilja nad njimi. V 100 letih smo se
moški in ženske ter naši medsebojni odnosi precej spremenili.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Kako so zgodbe ljudi, ki
ste jih popisali, vplivale na vas osebno …?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Bila sem vzgojena, da je
vse, kar je povezano s spolnostjo, greh in umazano. Pogosto sem se spraševala,
zakaj.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Potem so mi tisti, ki so
poznali mojega deda, z nemalo vesele privoščljivosti začeli pripovedovati
zgodbe o njem. Bili so prepričani, da me bodo spravili v zadrego, saj so bile
precej pikantne. Spoznala sem, da je bil ded počel točno to, kar je moja mama
pojmovala kot grešno in slabo. Rad je imel ženske, spolnost je imel za svojo
pravico. Rojen je bil konec 19. stoletja in ko sem skozi povedano slišala na
nek način zgodovino naše družine, sem začela bolje razumeti svojo mamo, zakaj
je bila ona tako nastrojena proti intimi. Njen oče, sicer zelo pobožen mož,
dober gospodar, deloven, pošten in priden, je bil po drugi strani tipičen
predstavnik moških, ki jih je ona prezirala.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-left: 18pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Zgodbe, povezane z dedom,
so bile zame pravo odkritje. Pomagale so mi razumeti, hkrati pa so razrešile
nekatere moje osebne travme. Deda nisem obsojala, kje pa, zdel se mi je zanimiv
možak, hkrati pa mi je bilo zaradi njega veliko lažje pri duši. Vzgojni
principi, ki sem jih bila deležna v otroštvu, so dobili novo vsebino, sama sebi
se nisem več zdela umazana, ker so me te, intimne reči, zanimale. Še danes se z
vsemi močmi borim proti molku, proti zlaganostim, sredi katerih živimo. O vsem,
tudi o najbolj kočljivih stvareh, se želim pogovarjati, saj je pogovor pomagal,
da sem se tudi sama znebila številnih predsodkov.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Velikokrat ste zapisali, da bi se morali o
zgodbah, ki ste jih zbrali več pogovarjati? Zakaj?<o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Čeprav živimo sredi digitalnega sveta pa le-tega žal,
pogosto občutimo tudi kot zavoro. Po eni strani nam nudi varljiv občutek, da
imamo s pomočjo različnih iskalnikov na dosegu roke vsa znanja tega sveta, po
drugi strani pa prav zato nočemo stopiti niti do bližnjega soseda in ga
povprašati, kakšne so pa njegove življenjske izkušnje. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Rečeno v prispodobi: stojimo na pragu in namesto, da
bi pogledali v nebo, kakšno je vreme, sežemo po telefonu, kjer poiščemo tam
objavljeno vremensko napoved. Danes se veliko premalo srečujemo in pogovarjamo.
Včasih mi pride v roke kakšna diplomska naloga! Polna citatov, a skoraj nič
podatkov iz ''prve roke'', iz resničnega, konkretnega življenja, ki bi bili
plod lastnega raziskovanja na terenu. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">Pogosto me sprašujejo o intimnem življenju nekoč po
drugih državah, pa jim odgovorim, da me ne zanima. Dovolj meni zelo zelo ljubega dela imam že z
zapisovanjem domačih zgodb!</span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;">PS</span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: x-small;">Zapisana mnenja so moja, sicer zelo <b>laična</b>, do njih sem prišla na podlagi slišanih zgodb.</span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTxEbgMfZGglYr7CXAjFHJv9s3Dh5bx0b2qBTi9-nsQCUJ7ZoSDEtO7M-kbm_IgD9bL1_AvPN6YWCsTNQTSSI6DVNRVGaLCf2TXehe6h6pzDfx6VEYJqOLVhFsWA6ZNFbKDeAX-eqCaGQBU1euN9lzxek7KF3_zZZPafPVR7NRi3LghLrqMn16nwCi/s2643/20240103_144231.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2242" data-original-width="2643" height="542" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTxEbgMfZGglYr7CXAjFHJv9s3Dh5bx0b2qBTi9-nsQCUJ7ZoSDEtO7M-kbm_IgD9bL1_AvPN6YWCsTNQTSSI6DVNRVGaLCf2TXehe6h6pzDfx6VEYJqOLVhFsWA6ZNFbKDeAX-eqCaGQBU1euN9lzxek7KF3_zZZPafPVR7NRi3LghLrqMn16nwCi/w640-h542/20240103_144231.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhmgxDRGqRheDcTxhCVjuy_mKbQb7eCuy8YPf1Tnp-dG2pyGCJxT9d7evBipDlbJqccWToPP_-YFpYn4QwG5S06jVMQSAwckyvrcBbTkPrqanTJ8zLzmy6ajAtAZ1LrotsU9xCFM2L2DEO4xjMaulPf-iULZyuwu9b_y-a4NTsT0AwUm8xYgWg_snlp/s2902/20231215_091201.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1568" data-original-width="2902" height="346" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhmgxDRGqRheDcTxhCVjuy_mKbQb7eCuy8YPf1Tnp-dG2pyGCJxT9d7evBipDlbJqccWToPP_-YFpYn4QwG5S06jVMQSAwckyvrcBbTkPrqanTJ8zLzmy6ajAtAZ1LrotsU9xCFM2L2DEO4xjMaulPf-iULZyuwu9b_y-a4NTsT0AwUm8xYgWg_snlp/w640-h346/20231215_091201.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 105%;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJfWVlYBybBux1QDhDcM8-kuOYXrQAu_yeP4SiZ7gocGUulEjpHCfgK-o0YMOYkYVrMS7d9k_LveGkub8wfefRVg-QzKaGEzuernQkXWyosQQpF1jBdUA6RseIvm9gXlfVjAjiTf97hjXQF_MqepYLElGsqWvq_cMwuHsPIlKRDzooIGPtuY2GXBTm/s377/kje-je-otrok.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="377" data-original-width="260" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJfWVlYBybBux1QDhDcM8-kuOYXrQAu_yeP4SiZ7gocGUulEjpHCfgK-o0YMOYkYVrMS7d9k_LveGkub8wfefRVg-QzKaGEzuernQkXWyosQQpF1jBdUA6RseIvm9gXlfVjAjiTf97hjXQF_MqepYLElGsqWvq_cMwuHsPIlKRDzooIGPtuY2GXBTm/w442-h640/kje-je-otrok.jpg" width="442" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-33995870556632340392024-01-04T23:18:00.000-08:002024-01-04T23:18:00.065-08:00ZIDAVA HIŠ V SOCIALIZMU<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6HzaZx0utMJWwQKk_JD1LL3v6c3eDtFrmLmAZfTyGigIYkfJAdZyN1qBxyew0DVKQJ9LORcEhTakXZnxaeQseW0c38SyFtVAVkWyUxOavLL5HfR_jSk2RNpJNYD0Xuc-8u2NEd1MwsqCBTovtz8l4iPAztuT_ORs_xMaMTDCVOG1ogurM-j2CbyaG/s1206/7_0001.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1206" data-original-width="1200" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6HzaZx0utMJWwQKk_JD1LL3v6c3eDtFrmLmAZfTyGigIYkfJAdZyN1qBxyew0DVKQJ9LORcEhTakXZnxaeQseW0c38SyFtVAVkWyUxOavLL5HfR_jSk2RNpJNYD0Xuc-8u2NEd1MwsqCBTovtz8l4iPAztuT_ORs_xMaMTDCVOG1ogurM-j2CbyaG/w636-h640/7_0001.jpg" width="636" /></a></div>otroci iz naše ulice v času, ko smo gradili hiše. Pazili so drug na drugega....<p></p><p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: 20.0pt;">Hiša je imela prednost pred zasebnim življenjem<o:p></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Na račun hiše so graditelji zanemarili svoje družabno
življenje, zakonske dolžnosti, veliko manj so se tudi posvečali otrokom. </span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Vse napore, želje in cilje so vložili v hišo, saj se je vsak
želel čim prej preseliti na svoje. </span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Ludvik:</b> »Kopalnica
še ni bila izdelana niti <i style="mso-bidi-font-style: normal;">spucana</i>,
toda prinesli smo <i style="mso-bidi-font-style: normal;">modrace</i>, jih
namestili po tleh in tam spali. V kuhinji smo imeli le star <i style="mso-bidi-font-style: normal;">šporgert</i>, vendar ne morem opisati
veselja, ki smo ga čutili, ko smo bili v napol dograjeni hiši, pa kljub temu na
svojem. Še dolgo je bilo treba <i style="mso-bidi-font-style: normal;">šparat</i>,
žena še zmeraj ni bila zaposlena niti nisva imela kam dati otrok, veliko sva
morala delat tudi v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">žernadi</i>, da smo
dobili zastonj ozimnico. Denar iz <i style="mso-bidi-font-style: normal;">fabrike</i>
je šel ves za hišo, od tega, kar sem šušmaril po<i style="mso-bidi-font-style: normal;"> šihtu,</i> smo pa živeli. Ob sobotah in nedeljah sem igral na
harmoniko po ohcetih, da je bilo malo več <i style="mso-bidi-font-style: normal;">soudov.«<o:p></o:p></i></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Mira: </b>»Ko sem
rodila prvega otroka, nisem še imela službe. Hišo sva že dala pod streho, želje
so bile ogromne, denarja pa nobenega. Hčerka je bila stara tri mesece, ko se mi
je nasmehnila sreča. Dobila sem delo, žal pa ni bilo nikogar, ki bi vzel v
varstvo otroka. Do njenega prvega rojstnega dne, naj mi Bog oprosti, a ni šlo
drugače, sem jo zjutraj nahranila, položila v posteljico, se vrnila ob malici,
jo nahranila še enkrat, preoblekla, se vrnila na delo in otrok je bil potem do
druge ure, ko sem prišla domov, sam. Malo je jokala, malo se je igrala s kakšno
igračo; ne vem, kaj je počela v moji odsotnosti. Popoldne sem jo nesla s seboj
na parcelo, po tleh sem razgrnila odejo, kjer je mirno čakala, da sva jo z
možem v poznih večernih urah dvignila, posadila na kolo, jo odpeljala domov ter
položila v posteljo. Nikoli ni jokala, zmeraj je bila zelo potrpežljiva. Ko se
danes spomnim na tisto leto, me je groza, kajti v času, ko je bila doma sama,
bi se lahko zgodilo marsikaj … A na tak način so odraščali tudi drugi otroci.
Nekateri so jim dali v stekleničko malo vina, da jih je omamilo, jaz tega nisem
počela.«</span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Dopusta niso poznali, vsak dan so skrbno načrtovali in ga
napolnili z delom. Živeli so ob krompirju in zelju. Hrane nikoli niso metali
stran! Ženske so s <i style="mso-bidi-font-style: normal;">cerahanjem</i> v
družinskem proračunu prihranile veliko denarja.</span></p>
<p class="MsoNormal"><a name="OLE_LINK2"><span style="font-size: medium;">Zgodilo se je, da je pri zidanju prišlo
do poškodb, vendar se niso odpravili k zdravniku po pomoč. Žulji, rane in
odrgnine so se velikokrat vneli. Zlasti ženske so si s težaškim delom pokvarile
hrbtenico, prišlo je celo do nekaj spontanih splavov.</span></a></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Ena izmed sogovornic mi
je pripovedovala, da je že v visoki nosečnosti za prvo ploščo povezovala
železo, nakar se ji je čevelj zagozdil med železne <i style="mso-bidi-font-style: normal;">špice</i>, vrglo jo je čez rob, da je padla na tla. Samo pobrala se je,
res da malce prestrašena, toda delo je bilo treba dokončati, zato se ga je znova
lotila, kot da se ni nič zgodilo …</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Matrali</i> so se vsi po vrsti. Stanovanj ni bilo, doma se ni dalo
živeti, tako da nikomur ni preostalo drugega, kot se za več let odpovedati
željam in vse, kar je bilo zasluženega, vtakniti v hišo. </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Marija</b> je sedela pred menoj z rokami v naročju in dlani so se ji
rahlo tresle, ko se je spominjala mladih let. Bilo je eno samo garanje, je
rekla. </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">»Pred poroko sem živela
doma, imeli smo kmetijo in treba je bilo trdo delati. Vsako prosto minuto sem klekljala,
da sem zaslužila kakšen dinar za balo. Ko sva se poročila, sva se že takoj
dogovorila, da bova šla čim prej na svoje. Takoj prvo leto sva vsak dan hodila
k Rakulščici nabirat kamenje. Če je mož dobil konja, ga je bilo treba plačati,
če ne drugače, pa z delom. Včasih je mož delal nadure, zjutraj je želel malo
poležati, toda že je prišla moja mama in hodila pod oknom sem in tja, češ
kakšni lenuhi so ti <i style="mso-bidi-font-style: normal;">šuštarji,</i> ker bi
samo poležavali in nič delali. Toliko časa je nergala, da je mož vstal in šel
kosit, čeprav je včasih spal le tri ure. Ko sva dobila načrt za hišo, so se
nekateri čudili, zakaj bo dnevna soba tako majhna. Pa sem jim rekla, da ne bo
kaj postavit noter …</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Potem sta se rodila
prva dva otroka, dala sem ju v voziček in že navsezgodaj sem na parceli delala <i style="mso-bidi-font-style: normal;">mavto,</i> popoldne pa sem jo s škripcem gor
vlekla … Otroka sem posadila v travo: bosta že počakala do kosila, sem si
rekla, ker me je delo priganjalo. <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Moutarko</i>
sva sama zbila iz <i style="mso-bidi-font-style: normal;">žvarcev</i>. V Žireh je
bila samo ena trgovina – železnina, robo so imeli ali pa ne. Otroka sem pustila
kar sama, peš odhitela do trgovine, stala v vrsti za material, samo da nismo
ostali brez. Še dobro, da se otrokoma nikoli ni nič zgodilo … <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ceraharje</i> je bilo težko dobiti, enkrat
je prišel eden, pa so ga zidarji spodili, ker je hotel samo piti. Potem so se <i style="mso-bidi-font-style: normal;">hecali </i>ali so resno mislili, kaj jaz
vem, da naj kar sama skrbim za <i style="mso-bidi-font-style: normal;">mavto,</i>
da so se name še najbolj zanesli. Zidarji, ki so delali po urah, so bili malo
cenejši kot uradni. Proti koncu sva kakšno steno že sama skup spravila,
zunanjih sten si pa nismo upali. <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Cegu </i>smo
naredili <i style="mso-bidi-font-style: normal;">v Glažerjevi ceglaunci</i>, štirje
smo ga hkrati žgali. Ilovico smo kopali tam, žgat je prišel oče od Viktore
Čadeževe. </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Svet so nama <i style="mso-bidi-font-style: normal;">šenkali</i> moji domači. Zmeraj so ga nama <i style="mso-bidi-font-style: normal;">naprej metali</i>. Na koncu se je izkazalo,
da je bil dražji, kot če bi ga kupila, ker je bilo treba nešteto ur pomagati v
zameno. Bila sva mlada, ampak kar naprej <i style="mso-bidi-font-style: normal;">zmatrana</i>.
Niti hrane ni bilo dovolj, za malico je mož v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">fabriko</i> nosil <i style="mso-bidi-font-style: normal;">projo</i> in kruh.
Meso sem kupila samo za delavce. Spominjam se, da jih nekoč ni bilo. V loncu se
je kuhalo meso, jaz pa sem se usedla in zajokala, ker sem vedela, da ga bomo
sami morali pojesti. Tako se mi je zdelo škoda denarja, ki sva ga po
nepotrebnem vrgla stran …</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Spominjam se, da so za novo
leto delavci v Alpini dobili par čevljev. Jih bova dala kar tistemu, kjer bova <i style="mso-bidi-font-style: normal;">rošt</i> kupila, je dejal mož, čeprav bi jih
iz srca rad sam nosil, ker je imel svoje že vse <i style="mso-bidi-font-style: normal;">pošvedrane.</i> </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Doma so rekli, da ne
morejo dati nobene smreke, četudi jih je bilo dovolj v gozdu. 'Bodo za starost,
če ne bo drugega,' je govorila mama.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">En <i style="mso-bidi-font-style: normal;">kohar</i>, peč in ena žarnica, to je bilo vse, kar sva kupila, ko sva
se vselila. Spalnica je bila še iz časov, ko sem vkup spravljala balo.
Kopalnice ni bilo, še v sanjah si nisva predstavljala, da jo bova kdaj imela! A
sva se ugriznila v jezik! Že kmalu sva kupila rabljeno banjo in z njo v hiši
sem se počutila kot kraljica.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Veliko jih je bilo, ki še
prostora zanjo niso naredili, ker so mislili, da je ne bodo potrebovali.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Krompir, fižol,
ješprenj, mlečni riž, to so bile jedi, ki smo jih vsak dan jedli. Kar ni bilo
pojedeno opoldne, je prišlo na vrsto za večerjo. Mesa skoraj nismo poznali, saj
ga tudi ni bilo, prva leta po vojni smo še vse kupovali na karte. </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Malico smo dajali samo
tistim delavcem, ki so prišli delat po urah, tisti pa, ki so zidali v roku
službe, so malico nosili s seboj.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Spominjam se, da je
moral mož na orožne vaje ravno v času, ko smo postavljali streho. Kako bom
sama, sem mu rekla, ko sem se poslavljala od njega za dva meseca, hčerka mi je
jokala v naročju, mene pa je bilo strah. Ampak sem se kar znašla, moram reči.
Najhuje se mi je zdelo, ker takrat oženjenih niso jemali v službo, ker so
trdili, da je dolžnost dedca, da ženo redi. Jemali so samo mlade in samske, da
so šle najprej v brigado. Vendar nama denarja ni nikoli zmanjkalo. Spominjam
se, da le takrat, ko je <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Janez Udovnkov</i>
pobelil prostore pred vselitvijo, nisem imela zadosti pri sebi, toda ostanek
sem plačala takoj naslednji dan.«</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Zorina</b> zgodba pa je malo drugačna. Mož je padel med vojno, hiša pa
je ostala nedokončana. Nemci so že prišli v Žiri, ko so ravno postavljali
streho. Poveljnika je zanimalo, kaj počnejo, pa si je vzel čas in prišel na
oglede. Zdelo se mu je zanimivo, malo je poklepetal z njimi, četudi se niso nič
razumeli, popil skodelico krhljeve vode in jim ob odhodu zaželel uspešno delo. </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">»Po vojni je bilo strašno
hudo. Bila sem sama za vse, obupana in na tleh, hišo sem že nameravala prodati,
vendar me je mama toliko časa spodbujala, da sem si premislila. Ti bom že
posodila denar, če ga boš rabila, mi je govorila, ker se ji je zdelo škoda, da
bi na pol dograjeno hišo dobili v roke tujci. Zvečer, ko sem se ulegla v
posteljo, sem jokala zaradi utrujenosti, ki se mi je zalezla v kosti. Od dela me
je vse bolelo! Mama je zmeraj našla lepo besedo zame, hkrati pa mi je pomagala
še s paketi iz Amerike, da vsaj lačni nismo bili. Sorodniki so pošiljali tudi
obleke, ki sem jih predelala, da sta bila otroka lepo oblečena in na zunaj
nista kazala pomanjkanja. Vse, kar mi je mama posodila, sem ji potem od plače
vračala, hkrati sem ji bila globoko hvaležna, da mi je stala ob strani.«</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Kar nekaj zgodb pa se
je slišalo o živahnih vojnah, ki so se bile med tistimi, ki so živeli v bloku,
in onimi, ki so gradili lastne hiše. Menda so bili prvi drugim velikokrat
nevoščljivi.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Do največ hudih besed je
prihajalo predvsem tam, kjer je bilo več žensk na kupu. Včasih so si tudi
skočile v lase.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Razlogi so bili povsem
praktični in po svoje razumljivi. Lastniki parcel z več kot tisoč kvadratnimi
metri so izgubili pravico do otroških <i style="mso-bidi-font-style: normal;">dokladov</i>,
poleg tega tudi pravico do obdarovanj na prireditvah ob prihodu dedka Mraza. Politika
ni bila preveč naklonjena zasebni lastnini, zato so naredili vse, da so bili
graditelji prikrajšani pri različnih ugodnostih.</span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Blokovski</i> so imeli prednost tudi pri najemanju posojil, saj so
dobili za nakup stanovanja znatno večji delež kot tisti, ki je <i style="mso-bidi-font-style: normal;">sam</i> gradil. Tudi pogoji za najem kredita
so bili ugodnejši. </span></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Za razprtije pa so bile
pogosto krive že <i style="mso-bidi-font-style: normal;">malenkosti</i>, ki so bile
povsem človeške narave: ko so graditelji garali od jutra do večera, so drugi
lahko uživali in se jim hahljali z balkona, kjer so se ob kavi sončili in
uživali ...</span></span><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: 20.0pt;"><o:p></o:p></span></b></span></p><p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjOjw6GRA05oty5sp2JI68dO1Fg7FCTUOmTmk3onMc8amp-eZ7Iq6bQVE1sRF5UVG-EyZ1u3tzb3DBSwJBYRyZ1TIJGD4dYaVIJQlhgFa1XeO49BonSN0-T3I1rm52pipreEx2ztD6ACYebZaxQI6cWjGpOnP9PAWqVI91kNaP88ckzIWITET7e94RF/s3024/20231010_155415.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1864" data-original-width="3024" height="394" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjOjw6GRA05oty5sp2JI68dO1Fg7FCTUOmTmk3onMc8amp-eZ7Iq6bQVE1sRF5UVG-EyZ1u3tzb3DBSwJBYRyZ1TIJGD4dYaVIJQlhgFa1XeO49BonSN0-T3I1rm52pipreEx2ztD6ACYebZaxQI6cWjGpOnP9PAWqVI91kNaP88ckzIWITET7e94RF/w640-h394/20231010_155415.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">VEČ ZGODB IZ PRVE ROKE LAHKO PREBERETE V ŠTIRILOGIJI </span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;"><b>OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE.</b></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Naročilo vseh 4 knjig na 1400 straneh je po zelo ugodni ceni 80€!</span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="mso-bookmark: OLE_LINK2;"><span style="font-size: medium;">Pišite na mail: jutri2052@gmail.com</span></span></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-54197612827456689142023-12-30T23:49:00.000-08:002023-12-30T23:49:14.350-08:00pa srečno, od srca!<p><b><span style="font-size: x-large;"> </span></b></p><p><b><span style="font-size: x-large;"></span></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><span style="font-size: x-large;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbUYUDvHHCcDZiPNnSN4ZpWPNBmTTrMOAnzYJPYOLbn3qLUuGA7fLiUITUULI37WSlAagj_gh-0mBVeZHgy9lm4ugFlTb5UEpP3YMFSqjUKxTskAT7Pg9Npb2X3DgrWLqcG8y2PCjlGQL3ATsl7RRPAQkcoqg3iYTxq_6pN4FuRjD190-kY-eEuSNK/s1800/GCnn8-AWkAAHvcO.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1350" data-original-width="1800" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbUYUDvHHCcDZiPNnSN4ZpWPNBmTTrMOAnzYJPYOLbn3qLUuGA7fLiUITUULI37WSlAagj_gh-0mBVeZHgy9lm4ugFlTb5UEpP3YMFSqjUKxTskAT7Pg9Npb2X3DgrWLqcG8y2PCjlGQL3ATsl7RRPAQkcoqg3iYTxq_6pN4FuRjD190-kY-eEuSNK/w640-h480/GCnn8-AWkAAHvcO.jpg" width="640" /></a></span></b></div><b><span style="font-size: x-large;"><br /><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></span></b><p></p><p><b><span style="font-size: x-large;"><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></span></b></p><p><b><span style="font-size: x-large;"><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;">PA SREČNO!</span></span></b></p><div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 17.5px; margin: 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="❤" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tf3/1.5/16/2764.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Pred nami so trenutki, ko počasi že vstopamo v novo leto, ki je zaenkrat še čisto in belo kot nepopisan list.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Z najboljšimi željami, ki jih obilo delimo med sabo, si želimo, da bi se v prihodnjih 365 dneh pisale lepše, boljše in bolj srčne zgodbe, kot so se v letu, ki ga z nemalo grenkobe puščamo za seboj.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: inherit;"><a style="color: #385898; cursor: pointer; font-family: inherit;" tabindex="-1"></a></span>Čisto človeško je, da neradi priznamo, da smo naredili kaj narobe, da smo ga polomili.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Največkrat trmasto vztrajamo pri storjeni napaki, čeprav se globoko v sebi zavedamo, da si s tem delamo medvedjo uslugo.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Čez noč se težko spremenimo. Takšna je pač človeška narava. Za spremembe potrebujemo več časa.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Pogosto se sprašujemo, zakaj, za vraga, prijateljica še zmeraj vztraja pri partnerju, ki jo pretepa. Zakaj si sosed ne poišče druge službe, takšne, kjer ga delodajalec ne bo izkoriščal. Zakaj hodimo vedno znova v en in isti kotiček na obali na dopust, čeprav že vnaprej vemo, da se bomo dolgočasili in nas bodo izdatno popikali komarji.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"> Se potem pogledamo v ogledalo in se vprašamo, zakaj, za vraga, tudi sami živimo po enem in istem kopitu, kar pomnimo?</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Zakaj se vedno manj družimo s prijatelji, zakaj se doma prepariramo zaradi ene in iste dlake v jajcu. </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">V naši naravi je, da imamo zlasti ob koncu leta kup želja in hrepenenj, a premalo moči in volje, da bi v novem letu naredili kakšen nov, svež, drugačen in pogumen korak.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">In prav slednjih, dragi prijatelji, vam privoščim polno naročje!</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Včasih zadošča že, da zamenjamo odejo, ki nam gre na živce, pa je z novo kavč veliko lepši in udobnejši, kot je bil predtem!</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Franci Donko je posnel tole fotografijo s Taizejskega srečanja mladih, ki te dni poteka v Ljubljani in je, vsaj tako mislim, tudi za <span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="🇸🇮" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t51/1.5/16/1f1f8_1f1ee.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span> neverjeten vir upanja, predvsem pa luči (tudi v prispodobi), da bo morda nekoč kaj bolje.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">A da se bo to zgodilo, se mora dobro, ki tiči v ljudeh, združevati, mora se med seboj povezovati, mora si podati roke. </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Če bomo še naprej slepi za luč, če bomo zgolj sedeli doma in tarnali, bo še slabše. </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Veliko dobrega, predvsem pa veliko zdravja, poguma, potrpežljivosti in kanček sreče naj prinese leto 2024 tudi vsem vam, ki tole berete.<span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="❤" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tf3/1.5/16/2764.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Milena.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjUtWiaP6YTP-n37-wg-BSpOPXJeqsUNHyC-zsE7wM67WvH3ZvmxTHT8Ye501uMxt3_4anIMdd4Jtnaqf7ymPng9omeq7j5YD24e-WJ4Mw-baFdSlxwwGh7fLrgaEsfM0Dphv2JBgtTPhRUB39CO-KYhfVr5JbXffo90qohdi-h6x4cMe0lUAaoZTFX/s3024/20231229_091210.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1936" data-original-width="3024" height="410" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjUtWiaP6YTP-n37-wg-BSpOPXJeqsUNHyC-zsE7wM67WvH3ZvmxTHT8Ye501uMxt3_4anIMdd4Jtnaqf7ymPng9omeq7j5YD24e-WJ4Mw-baFdSlxwwGh7fLrgaEsfM0Dphv2JBgtTPhRUB39CO-KYhfVr5JbXffo90qohdi-h6x4cMe0lUAaoZTFX/w640-h410/20231229_091210.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span></div></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-43671497549273068232023-12-25T02:47:00.000-08:002023-12-25T04:59:03.878-08:00malo drugačna božična zgodba<p> </p><p class="MsoBodyText"><span style="font-weight: normal; mso-bidi-font-weight: bold;"><o:p> </o:p></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-NIq4XhZ1xKcSNXt9LwZiJ4hTD3uZA3KceFMghYSFVUtYKLvmvTqcR80k9b4b5t6QYalcxj24ZXX9YAf-Pt5KlUFoVOftkh_hkmEINuOCmW5ze3BMYiEeUeQ5ttDSvlOVI_LSM1ddChcFS-5aPWWzqojZJKw99J0Sp7u6zHir_qOCrVFVnmuy-xzC/s640/winter-6890764_640.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="640" data-original-width="480" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-NIq4XhZ1xKcSNXt9LwZiJ4hTD3uZA3KceFMghYSFVUtYKLvmvTqcR80k9b4b5t6QYalcxj24ZXX9YAf-Pt5KlUFoVOftkh_hkmEINuOCmW5ze3BMYiEeUeQ5ttDSvlOVI_LSM1ddChcFS-5aPWWzqojZJKw99J0Sp7u6zHir_qOCrVFVnmuy-xzC/w480-h640/winter-6890764_640.jpg" width="480" /></a></div><br /><p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: 14pt; mso-bidi-font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-weight: bold;"><b>Danes bi vam rada zaupala Urbanovo zgodbo. Zapisala sem
jo pred skoraj dvajsetimi leti.</b><o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: 14pt; mso-bidi-font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-weight: bold;"><o:p> </o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Že to, da je imel Urban dvojčka - Gregorja, je
nenavadno. Neka babica mi je pravila, da so v ''starih časih'' le redkokateri
dvojčki preživeli. Urban in Gregor pa sta. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Žal pa je Gregor pri sedemdeset lezel na streho,
lestev se mu je izmaknila, padel je na tla in se ubil. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Pa tako sva načrtovala, kako bova skupaj praznovala
stoti rojstni dan! A kaj, ko je bil trmast kot osel, » se razjezi Urban. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Nikoli ni poslušal ne žene, ne mene, za bolj
pametnega od ostalih se je imel….«<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Pri teh besedah udari s palico nekajkrat ob tla, kot
da bi hotel potrditi vsako besedo posebej.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Odkar ne vidi dobro, živi pri hčerki in to mu je v
veliko breme. Navajen je bil samostojnosti, da je lahko počel, kar je hotel…<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Beseda je dala besedo, v mislih se je povrnil v
mladost.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Urban se najbolj spominja dne, ko je v faro prišel
nov župnik. Bil je starejši in farani so se jezili, češ, da so ga k njim
poslali umret. Prej so imeli mladega in zalega, potem pa ta stari »kripelj«!<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Niti to jih
ni omehčalo, ko je stanovanje v farovžu odstopil učiteljskemu paru, ki se je do
takrat stiskal v eni sami sobici. Bogve, kakšne namene ima, so ga opravljali.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Naša mama je bila bolj odločne sorte. Kar k nam ga
bomo vzeli na hrano, saj je še nekaj prostora za mizo, je dejala in po maši
stopila k njemu v zakristijo. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Tako se je zgodilo, da je najprej hodil na kosilo,
potem pa je, po eni hudi pljučnici, dobil še sobo, v katero je navlekel toliko
šare, da je v njej ostalo komaj kaj prostora za posteljo in osebne stvari.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Zelo poredko sva šla v šolo, zato sva se tudi
župniku kar naprej motovilila pod nogami. Kadar je bil doma, seveda. Rad je
hodil med ljudi, pomagal je pri košnji, in če se je le dalo, je zapregel konja
in se odpeljal v mesto. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Šola mi ni čisto nič dišala. Bil sem bolj trde
glave, drugačen od Gregorja, ki si je zlahka zapolnil vse, kaj je slišal. Z
bratom sva se raje podila po gmajni, kot da bi sedela v šoli, kjer so učitelji
raje kot kredo uporabljali palico. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Nekega dne se je župniku le posvetilo, da sva z
bratom »preveč« doma. Pri kosilu je previdno načel to temo. Oče se je izgovoril,
da se za pridne roke ne potrebuje še polna glava, mama pa je naju pogledala in
rekla, da se ji zdi, da sva še premajhna. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">''Ju bom pa jaz učil,'' se je ponudil župnik in ob
tej »ponudbi« sta tudi starša utihnila. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Ne morem povedati, s kakšnim nelagodjem sem
naslednji dan, po južini, stopil do njega. Brat je že sedel na nekem stolu,
zame pa je zmanjkalo prostora in sem se usedel kar na gola tla, kjer me pričelo
zebsti. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">''Pa stoj, da ne boš dobil »volka v rit«,'' mi je
dejal župnik, ko nama je začel razlagati, kaj pomeni posamezne črke. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Brat ga je poslušal z odprtimi očmi, jaz pa sem prodajal
zijala in se čudil navlaki, ki jo je bilo polno od stropa do tal. Šola, še manj
pa branje in pisanje, me ni prav nič zanimalo. Brat je bil drugačen. Napeto je
poslušal, jaz pa sem izkoristil prvo priložnost in sem se izmuznil iz sobe.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">V zimskem času naju je mama kdaj pa kdaj napodila v
šolo. Tam sem hitro zadremal, ker je bil učiteljev glas zelo tih in božajoč za
moja ušesa.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">A proti moji volji mi je šlo računanje hitro v glavo. Veliko
sem se naučil na pamet. Ko sem za birmo dobil uro, me je prešinilo, kako
nerodno bi mi lahko bilo, če ne bi znal »prečitati«, koliko je ura.«<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Čeprav je župnik mamo velikokrat »vzel v roke« ter
jo prosil, naj kaj postori za najino izobrazbo, ni nič pomagalo. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Več ji je pomenilo, da sva bila koristna pri domačih
opravilih.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Kolikokrat smo
pri kosilu sedeli v smrtni tišini, ker so se starši bali zameriti župniku. Oče
in mama sta bila ravno prav trmasta, da nista hotela popustiti. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Imel sem že petnajst let in iz majhnega drobnega
fantiča sem postal velik in močan dedec, znal sem uporabljati pesti, in če se je
le dalo, sem v cerkvi, med mašo, gledal za dekleti. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Hlapca, ki smo ju imeli pri hiši, sta me marsičesa
naučila. Ko sta mi govorila, <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>kako se na
najlažji način dobi ženska, kaj je treba narediti, ko se ji približaš, so mi
šli lasje pokonci. Kot teliček brez glave sem letal okoli hiše in sam pri sebi
momljal ter ponavljal to, kar sem slišal od njiju.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Župnik me je večkrat slišal, rekel pa ni nič. Enkrat
v maju ga je oče odpeljal v Ljubljano, kjer mu je dentist izruval nekaj zob. Predtem
so ga ves čas boleli. Pogosto, ko je bilo najhuje, je bil v obraz kot polna
luna, ker se mu je v njih nabiral gnoj.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Spominjam se, da je po prihodu domov postal čisto
drug človek. Čeprav je imel škrbasta usta, se je veliko smejal in tudi kakšno
šalo je stresel. Oba z bratom sva postala ministranta. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Dva takšna bika, kot sta onadva, nista za pred
oltar!« se je zgražal oče, a nič ni pomagalo. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Pogosto je naju prosil, naj ga počakava v klopi, ker
ima še to in ono postoriti.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Ja, kaj bova pa počela?« sva sitnarila.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Lahko štejeta do tisoč ali pa molita!«<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Včasih sem počel eno, včasih drugo. Počasi sem se
naučil obvladovati svoj nemir, nič več nisem bil tak, kot bi imel polne hlače
sršenov.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Župnik je pri starših le dosegel, da se je brat
vpisal v šolo za čevljarja. Ko je jeseni odšel od doma, mi je bilo zelo hudo.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Kaj bo pa z menoj?« sem tarnal.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Ti boš pa skrbnik cerkve, ključar, tudi takšne
potrebujemo. Pa delal boš na kmetiji,« mi je odgovoril.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Dovolj sem bil že star, da sem lahko slutil, da ne
bo vse tako, kot se je nadejal. Duh sovraštva in prezira do vsega, kar je
predstavljala Cerkev, je zašel tudi v naše odročne kraje. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Nekoč so prišli po župnika in ga odpeljali. Nekdo od
uniformiranih mož ga je na dvorišču grobo porinil, da je padel po tleh. Bil je
ves krvav po obrazu, ko se je ponovno dvignil na noge. Cerkev so zapečatili,
ljudem pa zagrozili, da bodo prišli po vsakega, ki bi pečat odlomil in vstopil
v cerkev.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Pisalo se je leto 1951.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Bližal se je Božič. Zapadlo je veliko snega, več kot
dva metra. V župnikovi kamri sva z mamo na skrivaj naredila jaslice. Že ves
čas, kar so ga odpeljali, smo molili, da bi se vrnil domov. Pa se ni. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Vrnil se je šele konec januarja 1952, a je prišel k
nam le še umret. Zapor, o katerem ni hotel govoriti, ga je popolnoma izčrpal.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">»Ti si mu ministriral, ti veš, kaj je treba
narediti!« je sitnarila mama. Želela je imeti pravo božično slovesnost, čeprav
le v preprosti, s šaro natlačeni kamri. Poiskal sem župnikov zvezek, v katerega
je pisal nedeljske pridige. Našel sem zapiske o svečanostih, ki pritičejo
polnočni maši.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Kljub visokemu snegu se nas je na božični večer
zbralo kar nekaj vaščanov. Na sebi sem imel ministrantsko oblačilo, ki mi je
bilo že malo premajhno, a nič zato. <o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Božično mašo, skupaj s pridigo, sem izpeljal tako,
da so se ženske jokale, moški so pa samo smrkali v robec. Ko je bilo konec
''obreda'', smo molili še rožni venec. Ura je bila že tri ponoči, ko je mama
prinesla domač kruh in skledo vročih ocvirkov, soseda pa je potegnila iz cekra
sladek kruh z rozinami in suhim sadjem.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;">Ko se oziram nazaj, v preteklost, si upam reči, da
ne prej in ne pozneje nisem dočakal tako doživetega, srčnega, iskrenega Jezusovega
prihoda na ta svet kot takrat.<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: medium;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Župniku pa
sem še danes hvaležen, da je v moje srce vsadil toliko dobrih naukov! Da je iz
mene, čeprav s trudom, naredil poštenega človeka.«<o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><span style="mso-bidi-font-weight: bold;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-77460154976650512062023-12-23T00:18:00.000-08:002023-12-23T00:18:45.766-08:00VESEL BOŽIČ<p> </p><p><span style="background-color: white; color: #0f1419; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 19px; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></p><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTr45OdKsGZeY7T-HfG9RIemXMxEJ01OG_A4BxjHH9TKBKy7ip9lnd83ga4F_1YojJJ8KpMxIGQJi3mgjlql92AxXDiPvgRCTEfNsCuZQEHAep2M33h4P3J8g1jViEK5LHRdcVTxKKHaSkE6SZASSfbjgs3HlwBzPrQ84X2k7ATbcWHKzKP5rGFGk5/s1000/J107_1000x832.webp" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="832" data-original-width="1000" height="532" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTr45OdKsGZeY7T-HfG9RIemXMxEJ01OG_A4BxjHH9TKBKy7ip9lnd83ga4F_1YojJJ8KpMxIGQJi3mgjlql92AxXDiPvgRCTEfNsCuZQEHAep2M33h4P3J8g1jViEK5LHRdcVTxKKHaSkE6SZASSfbjgs3HlwBzPrQ84X2k7ATbcWHKzKP5rGFGk5/w640-h532/J107_1000x832.webp" width="640" /></a></div><br /><p></p><h1 class="GW0XC indIKd cS4Vcb-pGL6qe-fwJd0c" style="-webkit-box-orient: vertical; -webkit-line-clamp: 2; -webkit-tap-highlight-color: transparent; color: var(--uv-styles-color-text-emphasis); display: -webkit-box; flex: 1 1 auto; font-family: "Google Sans", arial, sans-serif; font-size: 18px; font-weight: 400; line-height: 24px; margin: 0px; overflow: hidden; text-decoration: none; text-overflow: ellipsis;"><br />Joseph Brickey</h1><div><br /></div><div>💗💗💗</div><p><span style="background-color: white; color: #0f1419; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 19px; white-space-collapse: preserve;">Skozi leta in številne izkušnje se začnemo zavedati, da je družina najpomembnejša vrednota, ki jo imamo.</span></p><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: white; border: 0px solid black; box-sizing: border-box; color: #0f1419; display: inline; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-size: 19px; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset; white-space-collapse: preserve;"><span class="r-b88u0q" style="font-weight: 700;">Zato vam zelo iskreno in iz srca želim, da bi Božič preživeli med tistimi, ki so vam blizu in vas imajo radi.</span>
Vi pa njih.
Nekoč, ko so bili drugačni časi, so si ljudje za leto, ki je prihajalo, želeli le zdravja in malo sreče.
Imeli so še kako prav.
Torej: <span class="r-b88u0q" style="font-weight: 700;">enga srečnga pa enga zdravga 2024</span>!</span><img alt="❤️" class="r-4qtqp9 r-dflpy8 r-zw8f10 r-sjv1od r-10akycc r-h9hxbl" draggable="false" src="https://abs-0.twimg.com/emoji/v2/svg/2764.svg" style="background-color: white; color: #0f1419; display: inline-block; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 19px; height: 1.2em; margin-left: 0.075em; margin-right: 0.075em; vertical-align: -20%; white-space-collapse: preserve; width: 1.2em;" title="Red heart" /><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: white; border: 0px solid black; box-sizing: border-box; color: #0f1419; display: inline; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-size: 19px; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset; white-space-collapse: preserve;">
Milena</span><div><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: white; border: 0px solid black; box-sizing: border-box; color: #0f1419; display: inline; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-size: 19px; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></div><div><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: white; border: 0px solid black; box-sizing: border-box; color: #0f1419; display: inline; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset; white-space-collapse: preserve;"><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: rgba(0, 0, 0, 0.03); border: 0px solid black; box-sizing: border-box; display: inline; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset;"><span style="font-size: medium;">26. decembra, ko bomo praznovali <b>Dan samostojnosti in enotnosti</b>, pa dvignimo čašo visoko v zrak in zavriskajmo: ljubezni do domovine, ki jo nosimo v srcu, nam nihče ne more vzeti.</span></span><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: rgba(0, 0, 0, 0.03); border: 0px solid black; box-sizing: border-box; display: inline; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-size: 17px; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset;">
</span><span style="height: 1.2em; margin-left: 0.075em; margin-right: 0.075em; width: 1.2em;"><img alt="❤️" class="r-4qtqp9 r-dflpy8 r-zw8f10 r-sjv1od r-10akycc r-h9hxbl" draggable="false" src="https://abs-0.twimg.com/emoji/v2/svg/2764.svg" style="background-color: rgba(0, 0, 0, 0.03); display: inline-block; font-size: 17px; height: 1.2em; margin-left: 0.075em; margin-right: 0.075em; vertical-align: -20%; width: 1.2em;" title="Red heart" /><img alt="❤️" class="r-4qtqp9 r-dflpy8 r-zw8f10 r-sjv1od r-10akycc r-h9hxbl" draggable="false" src="https://abs-0.twimg.com/emoji/v2/svg/2764.svg" style="background-color: rgba(0, 0, 0, 0.03); display: inline-block; font-size: 17px; height: 1.2em; margin-left: 0.075em; margin-right: 0.075em; vertical-align: -20%; width: 1.2em;" title="Red heart" /><img alt="❤️" class="r-4qtqp9 r-dflpy8 r-zw8f10 r-sjv1od r-10akycc r-h9hxbl" draggable="false" src="https://abs-0.twimg.com/emoji/v2/svg/2764.svg" style="background-color: rgba(0, 0, 0, 0.03); display: inline-block; font-size: 17px; height: 1.2em; margin-left: 0.075em; margin-right: 0.075em; vertical-align: -20%; width: 1.2em;" title="Red heart" /></span></span></div><div><span class="css-1qaijid r-bcqeeo r-qvutc0 r-poiln3" style="background-color: white; border: 0px solid black; box-sizing: border-box; color: #0f1419; display: inline; font-family: TwitterChirp, -apple-system, BlinkMacSystemFont, "Segoe UI", Roboto, Helvetica, Arial, sans-serif; font-feature-settings: inherit; font-kerning: inherit; font-optical-sizing: inherit; font-stretch: inherit; font-variant-alternates: inherit; font-variant-east-asian: inherit; font-variant-numeric: inherit; font-variant-position: inherit; font-variation-settings: inherit; line-height: inherit; list-style: none; margin: 0px; min-width: 0px; overflow-wrap: break-word; padding: 0px; text-overflow: unset; white-space-collapse: preserve;"><span style="height: 1.2em; margin-left: 0.075em; margin-right: 0.075em; width: 1.2em;"><a href="https://www.youtube.com/watch?v=xnkMcpbjFCQ&t=328s" target="_blank">Zdravica</a><br /></span></span></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-16327628990050965392023-12-20T23:55:00.000-08:002023-12-20T23:55:28.670-08:00 Tri stvari, ki so me kar precej zbegale.<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjglY89UjUP3WW7ywY0sR6h3NdxsHaYM-lFQVvqPLISiZdoacGNrjl8uE47ZdnlU9TXa04sU3X38ZzhK9uo-LYjb0a4N1cXY5Ektvz345aqOFECDPN1whpBqQECoGTh5WacnXohj3dMwZdSwVSu80T7qh1-nuPqW582X5JSsnkD-u6gmSSBs0CLCRo6/s640/rollercoaster-8264390_640.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="418" data-original-width="640" height="418" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjglY89UjUP3WW7ywY0sR6h3NdxsHaYM-lFQVvqPLISiZdoacGNrjl8uE47ZdnlU9TXa04sU3X38ZzhK9uo-LYjb0a4N1cXY5Ektvz345aqOFECDPN1whpBqQECoGTh5WacnXohj3dMwZdSwVSu80T7qh1-nuPqW582X5JSsnkD-u6gmSSBs0CLCRo6/w640-h418/rollercoaster-8264390_640.jpg" width="640" /></a></div><br /><p><br /></p><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><b>PRVA: </b></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">V javnosti je v teh dneh odmeval dokument vatikanskega urada za nauk vere, ki omogoča podelitev blagoslova parom v ’neurejenih zvezah’. </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">A pozor: ni me zbegala ''reklamna poteza'' (to niso moje besede, ampak besede enega od cerkvenih dostojanstvenikov) zdajšnjega papeža, zbegalo me je, <b>KAKO MALO ali nič </b>vemo o spolnosti nekoč in danes. </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: inherit;"><a style="color: #385898; cursor: pointer; font-family: inherit;" tabindex="-1"></a></span>Polne glave imamo floskul, ki so nam jih tja vtepli tisti, ki prav tako ne vedo vsega, kar bi morali. Ta misel ni zrasla na mojem zelniku, ampak mi jo je povedal gospod profesor, ki poučuje na eni od slovenskih gimnazij. Ko je prebral moje štiri knjige <span style="font-family: inherit;"><a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1qq9wsj xo1l8bm" href="https://www.facebook.com/JUTRI2052?__cft__[0]=AZWYeReCkEX3KgEaYbXDCPCQeG9nNSXyHK5k5zVnxIoJa3K6pcK7t9NmjFUrYrPOj7mIClDjQWVv6cEjAuxfwRR9TwkALzW05X4df6GVpBC4w_8iXtN915E6SnaXkO-tqXC7g-91iq8YJg25wWNr1Sb6iMLJHjpxwq3tclijTRfcxkqGTbIVnCP9-f_tWVYRI50&__tn__=-]K-R" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; font-family: inherit; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0"><span class="xt0psk2" style="display: inline; font-family: inherit;">Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače</span></a></span>, ni mogel verjeti, kako pomanjkljivo je bilo njegovo znanje o spolnosti, o čistoči, o medsebojnih odnosih, o življenju zadnjih 100 let nasploh.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><b>DRUGA: </b></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">V minulem tednu so imeli na marsikateri OŠ naravoslovni dan. Pogovarjali so se o ''grozečih'' nevarnostih, ki danes ogrožajo življenje na zemlji. Na eni OŠ so se pogovarjali tudi o ''slabem zraku'', ki ga danes dihamo. Dragi moji učitelji! Če bi vi vedeli, kakšen zrak smo vdihavali- in to ob tem času- v 50, 60, 70…letih, bi vas ''fršlok''! Tisti zrak je pa bil res za ''vola ubit'', saj je bil nasičen z delci skurjenega premoga in vsega ostalega, kar so takrat metali v peč! V Žireh so ozračje onesnaževali dimniki s kurjenjem premoga in Alpinin dimnik, saj so takrat kurili vse, od odpadnega usnja naprej…V Ljubljani, Kranju in še marsikje, pa je bil zrak takšen, da bi ga lahko ''rezal''. Delno so k temu pripomogli tudi razno razni ''trabanti'' in predelani auspuhi fičkov in stoenk. Še to: kanalizacija se je marsikje izlivala v bližnje reke in potoke in tudi poti na Triglav so bile nastlane z odpadki. Drugače kot danes! </span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Zato- lepo vas prosim, dragi moji: ne govorite otrokom neumnosti! Poučite se tudi o preteklosti! Pa ne razumete me narobe: ne rečem, da ne delamo danes z okoljem kot svinja z mehom, a tudi včasih ni bilo vse tako idealno, kot govorite!</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><b>TRETJA</b></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"> stvar, ki me vedno bolj šokira, je število ženskih ''Robokopov'', ki jih videvam na ulici, v medijih pa sploh. Pa, kdo, za božjo voljo, je mladim, ljubkim, lepim dekletom vtepel v glavo misel, da so grde, da si morajo dati umetno povečati ustnice, zmaličiti obraz, povečati prsi in povečati ritnice?! Kdo to počne, kdo mladim pere možgane? Kdo iz mladih deklet ustvarja grozljive, izmaličene robokope? Ko enkrat pridejo iz ''delavnice'' lepotnih kirurgov, so na pogled takšne, da se človeku trga srce od žalosti.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Ali pri tej ''tretji'' stvari del krivde leži tudi v neukrepanju in pišmeuhostvu nas, starejših? S kakšnimi vrednotami smo mlade vzgajali? S kakšno popotnico smo jih poslali v ta kruti svet, ki – kot kaže- nima druge želje, kot da mladim pere možgane in jih izrablja za svoje podle, zle in umazane potrebe? Predvsem spolne?</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Bi se morali zgražati nad seboj in ne nad mladimi?</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiL061f_ZrtoEU57971DXzY4bcLkb0sSN6slDDo7J63wpg46YgCmn4TFp1D28BdqkzbrakCUihlk_xCv6pWj3LDezVWoEjoipo_vSFt55j65gdQxdwL99rbRH29PO6t_2Xw-sARk6Nx3jkeoeixUZ2Yb1n0k2DctjXQnRu3TULMHq4KQMhCNdabfP32/s2995/20231118_154645.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1348" data-original-width="2995" height="288" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiL061f_ZrtoEU57971DXzY4bcLkb0sSN6slDDo7J63wpg46YgCmn4TFp1D28BdqkzbrakCUihlk_xCv6pWj3LDezVWoEjoipo_vSFt55j65gdQxdwL99rbRH29PO6t_2Xw-sARk6Nx3jkeoeixUZ2Yb1n0k2DctjXQnRu3TULMHq4KQMhCNdabfP32/w640-h288/20231118_154645.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;">Še včeraj sem govorila, berite te knjige, spoznavajte, kakšno je bilo življenje na intimnem področju nekoč, da boste lažje pripravljali na pot v življenje tudi lastne otroke in vnuke.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Danes, po vsem, kar se dogaja, pa dodajam: <b>morate jih prebrati. Ne le vi- tudi mladi rodovi. </b></span></div></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-25797653335787998212023-12-15T00:30:00.000-08:002023-12-15T00:30:38.910-08:00BOŽIČKOVA IZBIRA<p><span style="font-family: arial; font-size: large;"> HURAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, SPET JE TU!</span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj5IjA8-n-sUUo4YHuMDpHoe3yA51-Z_8zE74KnQg-DR45r5iZAWhJjvJGUk-LCwy1hyphenhyphenusGXXvFcG3XraGLlvsKWbC7ZzjXlNtBaDGohGmqB8-KoBG7x3U0GRdmQFRKhg_ddy2-DIuI4KkRkPaRGlgUzYVqMab5qorR6A-IkSE7jcc6a1CnDkqAT69O/s3024/20231215_090646.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2718" data-original-width="3024" height="576" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj5IjA8-n-sUUo4YHuMDpHoe3yA51-Z_8zE74KnQg-DR45r5iZAWhJjvJGUk-LCwy1hyphenhyphenusGXXvFcG3XraGLlvsKWbC7ZzjXlNtBaDGohGmqB8-KoBG7x3U0GRdmQFRKhg_ddy2-DIuI4KkRkPaRGlgUzYVqMab5qorR6A-IkSE7jcc6a1CnDkqAT69O/w640-h576/20231215_090646.jpg" width="640" /></a></div><br /><p><br /></p><p><br /></p><p><span style="font-size: large;">Ko je pred skoraj 30 leti prvič izšla tale prikupna knjiga črkastih zgodb <b>ABECEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE</b>, je bila čez noč razprodana.</span></p><p><span style="font-size: large;">Vzgojiteljice in učiteljice, ki so jo prvič prebirale, ko so same obiskovale prvi razred, so mi predlagale ponatis.</span></p><p><span style="font-size: large;">Letos sem si vzela čas, posodobila nekatere zgodbe, a bistvo je ostalo na dlani: otroci se hitreje naučijo abecede, če jim pri tem pomagamo z zgodbami.</span></p><p><span style="font-size: large;">Knjiga je lahko zelo dobrodošlo v košu letošnjega Božička.</span></p><p><span style="font-size: large;">Zanjo bo odštel le <b>15 €</b>!</span></p><p><br /></p><p><span style="font-size: x-large;"><br /></span></p><p><span style="font-size: x-large;">P.S</span></p><p><b>Skupaj s Kuharskimi prismodarijami pa boste odšteli 30€.</b></p><p><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTfU7oNFhGAwe8odx1v-XecWgAys3M_33GchgEY5ODBnROqyUz8r6SuY0MdYjn4K3zENMBaMP-o_82jCJpgV1QrluOXtEiljYDOJfeicoRsqlfcnuSZ_X47Pg01Gocp2iwSUdpDGqYpiYOR3KQkXnhYE8rCBkf8lrP2sSp6t_MCHC6tElJf_-Gbxcp/s2902/20231215_091201.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1568" data-original-width="2902" height="346" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTfU7oNFhGAwe8odx1v-XecWgAys3M_33GchgEY5ODBnROqyUz8r6SuY0MdYjn4K3zENMBaMP-o_82jCJpgV1QrluOXtEiljYDOJfeicoRsqlfcnuSZ_X47Pg01Gocp2iwSUdpDGqYpiYOR3KQkXnhYE8rCBkf8lrP2sSp6t_MCHC6tElJf_-Gbxcp/w640-h346/20231215_091201.jpg" width="640" /></a></div><br /><p>Naročilo:<b> jutri2052@gmail.com</b></p><p><br /></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-35620413113770140122023-12-08T05:11:00.000-08:002023-12-08T05:11:26.239-08:00Oh, ne, ne, naš sosed je najboljši na svetu!<p><b><span style="font-size: x-large;"> </span></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><span style="font-size: x-large;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgM8G7u2dIFte-4ET4s7bCesQ_uBsV5FjF8zSqKlAX0PLveUxaTbEOidTYCiyjsO14SHfHMjKtufNWsPnFHxYVSLgI0MJyyhLkJpBEefUzNi2Av2ljg_6pnlAvQxkADKYMaF7BP7yyGiSswlXABAZRmI781EPe9RDhjt7p6mBRJwqPhaxfZHJ6GUqJu/s1280/lotus-8320293_1280.webp" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1280" data-original-width="854" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgM8G7u2dIFte-4ET4s7bCesQ_uBsV5FjF8zSqKlAX0PLveUxaTbEOidTYCiyjsO14SHfHMjKtufNWsPnFHxYVSLgI0MJyyhLkJpBEefUzNi2Av2ljg_6pnlAvQxkADKYMaF7BP7yyGiSswlXABAZRmI781EPe9RDhjt7p6mBRJwqPhaxfZHJ6GUqJu/w428-h640/lotus-8320293_1280.webp" width="428" /></a></span></b></div><b><span style="font-size: x-large;"><br /></span></b><p></p><p><b><span style="font-size: x-large;"><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></span></b></p><p><b><span style="font-size: x-large;"><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;"><br /></span></span></b></p><p><b><span style="font-size: x-large;"><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: inherit; white-space-collapse: preserve;">Ljubi moji dušebrižniki.</span></span></b></p><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*Ko boste naslednjič klicali na kakšno RA ali TV postajo zato, ker bodo tam objavili z menoj intervju, pa jim zagrozili, da jih ne boste več ne gledali ne poslušali, ker so se spustili na tako ''nizek nivo'' , da so skupaj z menoj spregovorili o spolnosti.... </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*ko se boste naslednjič križali, ko bo kdo omenil moje knjige in pri tem vzvišeno in spodobno zinili ''fuj''...</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*ko boste naslednjič razglašali vsem, ki vas bodo želeli poslušati, da knjig <span style="font-family: inherit;"><a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1qq9wsj xo1l8bm" href="https://www.facebook.com/JUTRI2052?__cft__[0]=AZWj5qo6nGtoYslPQvnS6aiDE9BYpDv4srPlD-OiV3w9XNiPQh4pQZhn0yuJJdEwSPQy7JFHtsPdytOKZzZbaE-hMF3Ake01v4Hx6Z_rDZfH9ODa7eND4eHj0d069k6bsF6gVWGCw6yNhTKBnTSyacVeOvEJa85IXUjQnNjfVl0kZw&__tn__=-]K-R" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; font-family: inherit; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0"><span class="xt0psk2" style="display: inline; font-family: inherit;">Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače</span></a></span> ne boste prebrali, ker ste ''pošteni'' in moralni....</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">*ja, ljubi moji, takrat pa se spomnite na tale zapis, ki sem ga danes našla v Slovenskih Novicah.</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Veste, tudi (!) zaradi takšnih, ki rinejo z glavo v pesek, se dogajajo grde reči in tudi zaradi takšnih trpijo predvsem otroci.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Ker jim ''moralni'' in ''pošteni'' ne verjamejo, ko pripovedujejo o grozotah, ki jih doživljajo ali znotraj družine ali kjerkoli drugje.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">In mene je globoko sram, da se v 21. stoletju dogajajo stvari, ki so se dogajale v mračnem 19. ali 20.stoletju.....</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Globoko me je sram, da ljudje molčijo, namesto da bi spregovorili.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Globoko me je sram, da se zaradi zgodb, ki sem jih zbirala 40 let, zgražajo, spolnega in fizičnega nasilja v svoji neposredni bližini pa nočejo videti, ker se nočejo zameriti.</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Pa kot je danes rekla Jasmina, ki je prišla k meni na kavo od zelo zelo daleč:"Vaše zgodbe bi morali nujno prebrati, da bi lažje razumeli in se branili, če bi se sami znašli v kočljivi situaciji." </span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Žal je ravno obratno: raje rinemo z glavo v pesek, zato pa se dogajajo takšne in še hujše zgodbe, kot so opisane na POVEZAVI SPODAJ<span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="👇" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/ta8/1.5/16/1f447.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span><span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="👇" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/ta8/1.5/16/1f447.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span><span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="👇" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/ta8/1.5/16/1f447.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">".....Čudovita dvoetažna hiša v idilični vasici. Fasada v barvi sonca, terasa prostrana, pod njo garaža. S sadovnjakom, vrtom, rožnatimi in rdečimi vrtnicami, cvetja, do koder seže pogled. Vse skrbno vzdrževano, negovano, lično urejeno. Nekoč so bila pred hišo nova kolesa, trampolin, bazen, vse za otroško veselje in zabavo. Opazovalčev vtis je, da imajo tam dom ljudje, ki ne živijo v pomanjkanju, so marljivi, urejeni, bržkone srečni. Zidovi pa so skrivali grozljivo družinsko zgodbo. Z razsežnostmi, ki jih v Sloveniji ne pomnimo. ...."</span></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-size: medium;">Še kamen bi se zjokal....</span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><span style="font-family: inherit;"><a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv x1fey0fg" href="https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/leta-posiljeval-svoje-tri-hcerke-deklice-so-bile-ob-ocetovi-aretaciji-mladoletne/?fbclid=IwAR2OTlt-lT5lUyp_sO8AWqIqReZT9HKM_ZglBfk5OA69LWY_zdlQKZKhIRc" rel="nofollow noreferrer" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; font-family: inherit; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0" target="_blank">https://www.slovenskenovice.si/.../leta-posiljeval-svoje.../</a></span></div></div><div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 17.5px; margin: 0.5em 0px 0px; overflow-wrap: break-word; white-space-collapse: preserve;"><div dir="auto" style="font-family: inherit;">**</div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEioUUcC568yCPDA46vk5pdWaSycQo6yP3rjPOHI_WVP3Q2YxZPTQHCg7U2F_hMUW2SzEaTtKrqsJeCYRHLL-upZU0KSh0HRsedZ10vj0-WIYttjplo8u9tv3SWzGRFd9DatP1IizmlALBjBjj1-iHKbHS9tljqhQ63dUv2FXoGyflg-ONHKAJc5Ikcd/s3024/20231010_155357.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2199" data-original-width="3024" height="466" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEioUUcC568yCPDA46vk5pdWaSycQo6yP3rjPOHI_WVP3Q2YxZPTQHCg7U2F_hMUW2SzEaTtKrqsJeCYRHLL-upZU0KSh0HRsedZ10vj0-WIYttjplo8u9tv3SWzGRFd9DatP1IizmlALBjBjj1-iHKbHS9tljqhQ63dUv2FXoGyflg-ONHKAJc5Ikcd/w640-h466/20231010_155357.jpg" width="640" /></a></div><br /><div dir="auto" style="font-family: inherit;"><br /></div></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-46932775598846952622023-12-04T10:13:00.000-08:002023-12-04T10:26:33.601-08:00KNJIGA, NAJLEPŠE DARILO ZA PRAZNIČNE TRENUTKE<p> </p><p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">December
je čas, ko si kupimo tudi kaj zase.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Pred
vami je bogata knjižna bera, vsak od vas si bo v njej našel kaj zase!<o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjKNb4zj9HHTMgI4S6LoXM2RaB43Jdq4EismhXB9ezjWknQxPgZKVqbjerRi40QujyIgHdnbWNOxWLMyyj1tOrDKfU_164q608v-iDOcY10QwL9M-FJmEvsh9uSI9JLkU1BCXU_KDtJFuwdLaNdwcdi1cee5kkKDJ6ejpS6YpceSVgYdDVGcgqeJn6C/s3024/20231010_155415.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1864" data-original-width="3024" height="394" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjKNb4zj9HHTMgI4S6LoXM2RaB43Jdq4EismhXB9ezjWknQxPgZKVqbjerRi40QujyIgHdnbWNOxWLMyyj1tOrDKfU_164q608v-iDOcY10QwL9M-FJmEvsh9uSI9JLkU1BCXU_KDtJFuwdLaNdwcdi1cee5kkKDJ6ejpS6YpceSVgYdDVGcgqeJn6C/w640-h394/20231010_155415.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="margin-bottom: 6.0pt; margin-left: 32.15pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; margin: 0cm 0cm 6pt 32.15pt; mso-add-space: auto; mso-list: l0 level1 lfo1; text-align: justify; text-indent: -18pt; text-justify: inter-ideograph;"><!--[if !supportLists]--><span style="color: red; font-size: large;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">1.<span style="font-family: "Times New Roman"; font-feature-settings: normal; font-kerning: auto; font-optical-sizing: auto; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-variation-settings: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">
</span></span></b><!--[endif]--></span><b><u><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="color: red; font-size: large;">občansko raziskovanje (<i>citizen science)</i></span><span style="font-size: medium;"><o:p></o:p></span></span></u></b></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast" style="margin-bottom: 6.0pt; margin-left: 32.15pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; margin: 0cm 0cm 6pt 32.15pt; mso-add-space: auto; text-align: justify; text-justify: inter-ideograph;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><u><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="text-decoration: none;"><span style="font-size: medium;"> </span></span></o:p></span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">V štirih knjigah iz zbirke </span><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">OGENJ,
RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE</span></b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">, je na okoli 1400 straneh zbranih več kot 4000
zgodb, ki jih je pisalo resnično življenje. Knjige sodijo v kategorijo t. i.
občanskega raziskovanja (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">citizen science)</i>,
in so v slovenskem prostoru unikatne. Pravijo, da sem poslednja še živeča zgodbarka!
Knjige razkrivajo življenje znotraj družine, partnerske odnose, kakšno je bilo
otroštvo nekoč in danes. Veliko je tudi zgodb o intimi. </span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom: 6pt; text-align: justify; text-indent: 14.15pt; text-justify: inter-ideograph;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Prva
knjiga iz tetralogije <b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ogenj, rit in kače niso za igrače</i></b> je
prišla med bralce leta 2013. Leta 2017 je sledila druga knjiga s podnaslovom <b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Babice, hčere, vnukinje</b>. Leta 2019 so
izšle <b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Moške zgodbe</b>. V času, ko je
izbruhnila epidemija covida-19, je nastala četrta: <b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Poglejte, moji ljudje prihajajo!<o:p></o:p></i></b></span></span></p>
<p class="MsoNormal"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWK4Es8SGx_xVNUv0posHnbaJCYshbAnTjaxuiTPMYOARiCgoSkP_levNtn7nKZIPXvUALF86tQCFOKu3DgFu2HoUwDXw6f3raqKVVYrsd4NK-rYce-mVkVjl8_mD2DrCGtRchSw23nKmFply9bDGFuF05tFMFZdXOIQbMxjMQeu2dh9rBvEugB8CO/s1672/249658235_3888866237880727_5922486811469456234_n.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1061" data-original-width="1672" height="406" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWK4Es8SGx_xVNUv0posHnbaJCYshbAnTjaxuiTPMYOARiCgoSkP_levNtn7nKZIPXvUALF86tQCFOKu3DgFu2HoUwDXw6f3raqKVVYrsd4NK-rYce-mVkVjl8_mD2DrCGtRchSw23nKmFply9bDGFuF05tFMFZdXOIQbMxjMQeu2dh9rBvEugB8CO/w640-h406/249658235_3888866237880727_5922486811469456234_n.jpg" width="640" /></a></span></div><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto; mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18pt;"><!--[if !supportLists]--><span style="color: red; font-size: large;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">2.<span style="font-family: "Times New Roman"; font-feature-settings: normal; font-kerning: auto; font-optical-sizing: auto; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-variation-settings: normal; font-weight: normal; line-height: normal;"> </span></span></b><!--[endif]--></span><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="color: red; font-size: large;">Krimi
roman KJE JE OTROK? (2022)</span><span style="font-size: medium;"><o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Nosilka
osrednjega lika je socialna delavka Kristina, ki skoraj šest let zaman išče
človeka, ki je ugrabil deklico Pio. Pri svojem delu se nenehno sooča z ljudmi,
ki jim pomaga v stiski. Ko so jo sredi vročega poletja našli mrtvo na nekem
parkirišču v Šentvidu, nihče ni niti slutil, kdo bi lahko bil kriv za njeno
smrt. Jo je ubila lastna hči, morda celo Milena M., nekdo od sokrajanov iz
vasice pod Starim vrhom? Morilec se razkrije malo pred koncem knjige. <o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Roman
sodi v zvrst psiholoških trilerjev. Na 290 straneh se bralec sooča z življenjem
posameznih likov, ki delujejo celo zelo domače, saj so vzeti iz vsakdanjega
življenja. Zamolčano, kar nosi malodane vsak človek v sebi, pa še dodatno
pripomore do ključnega, zelo nepričakovanega razpleta. Po mnenju tistih, ki so
roman že prebrali, sodi med najboljše v tej zvrsti<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto; mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18pt;"><!--[if !supportLists]--><span style="color: red; font-size: large;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">3.<span style="font-family: "Times New Roman"; font-feature-settings: normal; font-kerning: auto; font-optical-sizing: auto; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-variation-settings: normal; font-weight: normal; line-height: normal;"> </span></span></b><!--[endif]--><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;">KNJIGI ZA OTROKE<o:p></o:p></span></b></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="color: red; font-size: large;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh9RyGdFmAviKI8ggRGkrbsA-mW1lWq_BiZC8ivHwgQ_wRv_epvMg5rl9ZFnBQXOO0Bln7lPYh0rE9ou0NrUvLMzN_ipz9b1YLhTGBo0T9CZY7Uhuk9CeeVv606ESgxtRpmZncuCw84LHpPE__NVCq6s8L0h6mEeZUQGK5kt1ctjwUlbvK17qsEVKmP/s400/9789619486412.webp" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="400" data-original-width="400" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh9RyGdFmAviKI8ggRGkrbsA-mW1lWq_BiZC8ivHwgQ_wRv_epvMg5rl9ZFnBQXOO0Bln7lPYh0rE9ou0NrUvLMzN_ipz9b1YLhTGBo0T9CZY7Uhuk9CeeVv606ESgxtRpmZncuCw84LHpPE__NVCq6s8L0h6mEeZUQGK5kt1ctjwUlbvK17qsEVKmP/w640-h640/9789619486412.webp" width="640" /></a></span></div><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p>
<p class="MsoListParagraphCxSpLast" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #2b00fe;">KUHARSKE
PRISMODARIJE ZA BABICE IN VNUKE (2021)</span><o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">V knjigici je 39 zgodb in 39
receptov. Ti so zelo preprosti, takšni, da si jih lahko zapomnijo tudi otroci,
ki pomagajo pri kuhanju. Večina od njih je že zelo starih, saj so jih v kuhinji
uporabljale že naše babice. Na primer ''jabkova župa''. Ko sem bila še otrok,
smo jo najpogosteje jedli v zimskem času. Zelo univerzalna zimska jed so tudi
krompirjevi žganci z drobnjakom. Jeseni smo ga porezali in sesekljanega
shranili v posodici, v zamrzovalniku. Žgance lahko jemo zraven sladke juhe,
ješprenja, lahko pa so samostojna jed skupaj z mlekom ali kislim mlekom. Recepti,
ki babici pomagajo, da vnuki vsaj za nekaj časa pozabijo na različne pice in
hamburgerje, so pospremljeni med bralce z zgodbami, ki so se v kuhinji ali na
vrtu odvijale nekoč in tudi danes. So zelo prisrčne, povezovalne, med obema
generacijama pa spletajo trdne in močne vezi. <o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRk9gXISKlqNt-Lv_ZFq4jCvmvTg4u1binsuQ9tlrNp-_H8X6Ll_Gi7OtJr3ly3pjlp6gc3CQHMGXyIkWZN-njuv1nOGHP3pPaOQZyDilWDUTIGOgpQ9iET3OTNTFo4B1syMNWV3wuAfohM-AnscvBZtEjLX3bmJFrZcmIR62s8ZKDYzks327ma9h4/s2492/Abeceda%20OVITEK.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2480" data-original-width="2492" height="636" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRk9gXISKlqNt-Lv_ZFq4jCvmvTg4u1binsuQ9tlrNp-_H8X6Ll_Gi7OtJr3ly3pjlp6gc3CQHMGXyIkWZN-njuv1nOGHP3pPaOQZyDilWDUTIGOgpQ9iET3OTNTFo4B1syMNWV3wuAfohM-AnscvBZtEjLX3bmJFrZcmIR62s8ZKDYzks327ma9h4/w640-h636/Abeceda%20OVITEK.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: medium;"><br /></span><p></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;"><span style="color: #2b00fe;">ABECEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE</span><o:p></o:p></span></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Vsaka knjiga, ki jo vzamemo v roke, nosi v sebi edinstveno,
a nenapisano zgodbo. Tudi <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Abeceda iz
Zakajčkove ulice</i> ni nobena izjema.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">V času otroštva mojih štirih otrok je nastalo več kot
600 različnih pripovedi o neverjetnih dogodivščinah Zakajčkov in Zakajčic v
Zakajčkovi ulici. Presenetilo me je, s kakšno lahkoto so si zapomnili abecedo,
saj sem za vsako črko napisala posebno zgodbo!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Eden od porednežev je edini izvod, ki sem ga imela
doma, nekoč ustvarjalno počečkal. Zato sem se odločila, da letos (2023) po
tridesetih letih knjigo črkastih zgodb še enkrat natisnem. Če so jo imeli radi
moji otroci in njihovi vrstniki, sem prepričana, da se bo prirasla k srcu tudi
vam!<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><o:p><span style="font-size: medium;"> </span></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><b><span style="color: red; font-size: large;"> </span></b></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><span style="color: red; font-size: large;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhClVh5Yhv-CVmRogsnfhq9DxWlXSmsAhVKJkfWpAbOAnLUBlBcC3_c6IZ4iSrhWYLUXgTJUazT4McZgh6NkuPB98VhYxEOLtITikmsts1-UXblymoam0jvdsX4MDRafMBPNRWOgldK57kc_F-wsfZO2E9KWLjEMu3HHhCyV19KBkIx_iwCp6BdPKy8/s2480/%C5%BDENSKE.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2480" data-original-width="1888" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhClVh5Yhv-CVmRogsnfhq9DxWlXSmsAhVKJkfWpAbOAnLUBlBcC3_c6IZ4iSrhWYLUXgTJUazT4McZgh6NkuPB98VhYxEOLtITikmsts1-UXblymoam0jvdsX4MDRafMBPNRWOgldK57kc_F-wsfZO2E9KWLjEMu3HHhCyV19KBkIx_iwCp6BdPKy8/w488-h640/%C5%BDENSKE.jpg" width="488" /></a></span></b></div><b><span style="color: red; font-size: large;"><br /></span></b><p></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><b><span style="color: red; font-size: large;">4. ŽENSKE</span></b></span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Knjiga z naslovom <i>Ženske</i> je prvič izšla leta 2011.
Zelo hitro je bila razprodana, za ponatis pa se zaradi priprav na izid knjige <i>Ogenj,
rit in kače niso za igrače,</i> nisem odločila. <o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: Times New Roman, serif; font-size: medium;">A ker sem se vedno bolj pogosto </span><span style="font-family: "Times New Roman", serif; font-size: large;">spraševala, zakaj se moški in ženska
sploh privlačita, če sta si kar naprej v laseh, sem se odločila za ponatis. </span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; font-size: large;">Ali ženske privlačijo moške
tudi zato, da se z njimi lahko uravnovesijo, ljubijo in rastejo? So ženske,
četudi hrepenijo po svobodi, z moškimi zaradi občutka varnosti? Mar prihaja do medsebojnih
bojev med spoloma zato, ker v teh odnosih ni več reda? Ker se ne ve več, kdo
pije in kdo plača? Ker je preveč maminih sinčkov in preveč žensk, ki takšne
moške odklanjajo? Zakaj se tako neradi pogovarjamo o maščevanju, ki greni
medsebojne odnose?</span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">
</span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">Ženske, ki sem jim vdahnila literarno dušo, so si med
seboj zelo različne. Nekatere so po spletu okoliščin postale žrtve, druge so
poskušale doseči cilje »preko trupel«, kar jim je tudi uspelo. Pritegnile so me
ženske, ki so se znašle, ki jim je bilo jamranje tuje. Čudila sem se, s kakšno
spretnostjo in brezkompromisnostjo so manipulirale z bližnjimi in jih
izkoriščale. Hkrati pa me je žalostilo, da je okolje, v katerem so živele,
zaradi feminizma, ki se je širil, poskušalo zmanjšati posledice njihovih najbolj
negativnih lastnosti. Ženska se je morala boriti z nevoščljivostjo,
pritlehnostjo, s poleni, ki so ji priletela pod noge. Nekatere so preživele,
druge so se vdale in omagale. V zgodbah boste brez težav prepoznali tudi ženske
like iz okolja, v katerem živite. </span><span style="font-size: 12pt;"><o:p></o:p></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;">👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇</span></span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10pt;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 115%;"><span style="font-size: medium;">Knjigi za otroke sta znižani na
<b>15 €vrov</b>, druge pa lahko kupite kar 33,33% ceneje (<b>po 20 €)</b><o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoListParagraph" style="margin-left: 32.15pt; mso-add-space: auto;"><span style="font-family: "Times New Roman", serif; line-height: 107%;"><o:p><span style="font-size: medium;">Naročila
sprejemamo na <span style="color: red;"><b>jutri2052@gmail.com</b> </span></span></o:p></span></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-57979857564896592202023-12-03T23:44:00.000-08:002023-12-03T23:44:25.244-08:00<p><span style="font-size: x-large;"><b>NOVO!</b></span></p><p><span style="font-size: large;"><br /></span></p><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhm2xvIfGS8JTU4eM8qHOMQf3emwI-8znPq2a4y4BVuW1Qr9OKFj8sosw7NBQCFggwd3dDavejcPxIQgAxW1uqUZ80sYdyf3g4WQuqc-OZmlvxHUySD2FLgpjqfxvDMeOSvFg1nTiRl-7zoaocEJ1NoDvyjS6Q6Qc9e_qsU8rfROdp8spFppJVnhLwD/s2492/Abeceda%20OVITEK.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2480" data-original-width="2492" height="636" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhm2xvIfGS8JTU4eM8qHOMQf3emwI-8znPq2a4y4BVuW1Qr9OKFj8sosw7NBQCFggwd3dDavejcPxIQgAxW1uqUZ80sYdyf3g4WQuqc-OZmlvxHUySD2FLgpjqfxvDMeOSvFg1nTiRl-7zoaocEJ1NoDvyjS6Q6Qc9e_qsU8rfROdp8spFppJVnhLwD/w640-h636/Abeceda%20OVITEK.jpg" width="640" /></a></div><br /><span style="font-size: large;"><br /></span><p></p><p><span style="font-size: large;"><br /></span></p><p><span style="font-size: large;"> <span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; white-space-collapse: preserve;"><b><u>Abeceda iz Zakajčkove ulice</u></b> je moja prva knjiga. Ker je še vedno (vedno bolj?) aktualna - vsaka črka ima svojo zgodbo, da se otroci lažje učijo abecede, sem jo po skoraj 30 letih ponovno natisnila.</span></span></p><div dir="auto" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; white-space-collapse: preserve;"><span style="font-size: large;">Ima 136 strani, veliko igrivih ilustracij, v prednaročilu le 15 evrov<span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od" style="display: inline-flex; font-family: inherit; height: 16px; margin: 0px 1px; vertical-align: middle; width: 16px;"><img alt="❤" class="xz74otr" height="16" referrerpolicy="origin-when-cross-origin" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tf3/1.5/16/2764.png" style="border: 0px; object-fit: fill;" width="16" /></span>.</span></div><div dir="auto" style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; white-space-collapse: preserve;"><span style="font-size: large;">Pišite na mail: <b>jutri2052@gmail.com</b></span></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-81111134771308754252023-12-02T02:33:00.000-08:002023-12-02T02:33:50.551-08:00beremo!<p><span style="font-family: verdana; font-size: x-large;"><b> </b></span></p><p><span style="font-family: verdana; font-size: x-large;"></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-family: verdana; font-size: x-large;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiu5ooV1cXevlNb2VehU2bVa0uM-hqYtVlFa-cgialmC2Ir_mdRmPRqW1wouCpUfu-SC3ncq4zwcyVtjsAKDn9qvPjxj2vjkMdd0gAKbwHStfXGYF1YGmsoK6AHU9r90EnPgKFAJWw1Kcd8RNnYCoROHmVVXAbVMz1yCRce1JsmQI_b9Wh6XPLbn5P3/s2791/20231118_154645.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1097" data-original-width="2791" height="252" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiu5ooV1cXevlNb2VehU2bVa0uM-hqYtVlFa-cgialmC2Ir_mdRmPRqW1wouCpUfu-SC3ncq4zwcyVtjsAKDn9qvPjxj2vjkMdd0gAKbwHStfXGYF1YGmsoK6AHU9r90EnPgKFAJWw1Kcd8RNnYCoROHmVVXAbVMz1yCRce1JsmQI_b9Wh6XPLbn5P3/w640-h252/20231118_154645.jpg" width="640" /></a></span></div><span style="font-family: verdana; font-size: x-large;"><br /><b><br /></b></span><p></p><p><span style="font-family: verdana; font-size: x-large;"><b><br /></b></span></p><p><span style="font-family: verdana; font-size: x-large;"><b>PRIHAJAJO PRAZNIKI, RAZVESELITE SEBE IN DRUGE S KNJIGO!</b></span></p><p><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></p><p><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">Ste se že kdaj vprašali, ali je med pregovorom</span><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"> </span><i style="color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">jabolko ne pade daleč od drevesa</i><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"> </span><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">in</span><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"> </span><i style="color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">molkom, ki marsikje vlada znotraj družine</i><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"> </span><span style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">kakšen enačaj?</span></p><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">Je! </div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">Ker se različne generacije ne pogovarjajo med seboj, ker si ne izmenjujejo izkušenj, se, žal, dogaja, da tudi vnukinje pogosto ponavljajo napake, ki so se zgodile njihovim babicam.</div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">Iz številnih zgodb, zapisanih v štirilogiji <b>Ogenj, rit in kače niso za igrače</b>, se lahko tudi učimo iz napak drugih. </div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">Te dni je izšla še ena knjiga z naslovom <b>Ženske</b>. </div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;">Naročite jih lahko na mail:</div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b>jutri2052@gmail.com</b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b>Knjige so še zmeraj na voljo po sejemskih, znižanih cenah (33,33%)</b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b>Namesto 30€ plačate 20€ za posamezno knjigo!<br />Se splača, kajne?</b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b>💓💓💓💓💓💓</b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b>NOVO!</b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjhfkniljsFifQCmE5CfqsGp8zsvQ4ov8f-oxYmgNnJO-rcIzA8e9b1UUzQOg928BQxVDH1c7_h3vm9ClJ6c_ccS87z7T9xl0Ed02j76bV8i36h2QmHsfSBD1bxVVI_hG2g0wgxG_eHnS4gor8vKgADK_idWoHNPMayDtoF65wlslWTqQeG_1I6aCUR/s2480/%C5%BDENSKE.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2480" data-original-width="1888" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjhfkniljsFifQCmE5CfqsGp8zsvQ4ov8f-oxYmgNnJO-rcIzA8e9b1UUzQOg928BQxVDH1c7_h3vm9ClJ6c_ccS87z7T9xl0Ed02j76bV8i36h2QmHsfSBD1bxVVI_hG2g0wgxG_eHnS4gor8vKgADK_idWoHNPMayDtoF65wlslWTqQeG_1I6aCUR/w488-h640/%C5%BDENSKE.jpg" width="488" /></a></div><br /><b><br /></b></div><div class="gmail_default" style="background-color: white; color: #274e13; font-family: tahoma, sans-serif; font-size: large;"><b><br /></b></div>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-14631751209999921342023-11-24T22:37:00.000-08:002023-11-24T22:37:28.046-08:00umazanija od zunaj ne škodi, tista od znotraj pa!<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgBo2kxUpKiuHm2iG3nD3aca1ZZWk_cM2n_-EIUix1zJboEVkImhqSX3sTej5L5hO-7EJFY3nrc2viDd2_scpJt6y5PbJ9WCSwmy-JcQ_o1ot3ruFw56l-91ooagO-HFdBaZkepCkFETPeLZtCZU5TIB3mcOJP5KY4u7AEQk4c0YgsFljJWaq0fwGel/s609/371907660_2651702398312074_171511205161584913_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="609" data-original-width="481" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgBo2kxUpKiuHm2iG3nD3aca1ZZWk_cM2n_-EIUix1zJboEVkImhqSX3sTej5L5hO-7EJFY3nrc2viDd2_scpJt6y5PbJ9WCSwmy-JcQ_o1ot3ruFw56l-91ooagO-HFdBaZkepCkFETPeLZtCZU5TIB3mcOJP5KY4u7AEQk4c0YgsFljJWaq0fwGel/w506-h640/371907660_2651702398312074_171511205161584913_n.jpg" width="506" /></a></div><br /><p></p><p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: 18.0pt;">Umivanje<o:p></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal">Osebna čistoča, povezana z umivanjem, ni imela splošnih pravil.<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Pri nekaterih boljših hišah je veljalo, da si je treba vsaj
vsako soboto umiti noge. Po navadi so jih namilili do kolena, morda še kakšno
ped čez. Naprej pa niso šli, ker se jim ni zdelo spodobno. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Ženske so se umivale naskrivaj, v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">lavorju </i>ali lesenem škafu. Zvečer so ga prinesle v kuhinjo in se na
hitro očedile v njem: obraz, roke in noge. Tega, kako naj skrbijo za čistočo
med menstruacijo, niso vedele. Splošno mnenje je bilo, da so takrat nečiste in
da se med nogami ne smejo dotikati. Le tiste najbolj korajžne so se razkoračile
nad lavorjem in si sprale kri, ki se je praviloma že strdila po stegnih. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Marsikje je vode primanjkovalo. Pomagali so si po svoje: oče
se je umil prvi, za njim pa še drugi. Vodo si je pljusknil po obrazu, potem jo
je otresel po tleh, da se je laže – brez dvigovanja prahu – pometalo. Zadnji so
prišli na vrsto otroci, takrat pa je bila voda že gosta od umazanije.<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Mnogi ob spoznanju, v kakšni svinjariji so živeli predniki,
vihajo nosove. Ob tem pa pozabljajo, da so bile družine zelo številne, da so v
hišo prihajali tudi hlapci in dekle, berači. Tisti, ki so imeli vodo na
dvorišču (šterno, korito), so bili srečneži. Mnogi so ponjo hodili k studencu.
Potem jo je bilo treba tudi pogreti. Si predstavljate, koliko časa bi trajalo
vsakodnevno umivanje, preden bi se zvrstili vsi, tudi številni otroci? <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Umivali so se ob večjih cerkvenih praznikih, ob poroki,
smrti. <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Švic</i> jih, zanimivo, sploh ni
motil. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Poldeta</b> pa so
vzgajale tri tete. Živeli so na večji kmetiji in ena od tet je pred tem služila
pri gospodi v Celovcu, zato je svoje navade o čistoči prenašala tudi na domače.
Polde se je moral – kljub veliki jezi – umivati vsaj enkrat na teden. Ko so za to
izvedeli prijatelji, so se iz njega norčevali in mu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">šlekali</i>, da če ne smrdi po znoju, pa po babji komandi.<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Lipe </b>(1916): »Spominjam
se, da so naš ata imeli pri postelji, na polički, <i style="mso-bidi-font-style: normal;">nožičko</i>. Bila je manjša, z ukrivljenim rezilom. Ko sem se oženil,
mi je eno zelo podobno porinil v žep z besedami, da mi bo še prav prišla. Šele
od hlapcev sem izvedel, čemu služi. Okoli curaka so se čez dan nabirale dlake,
ki so izpadale, pomešane s <i style="mso-bidi-font-style: normal;">sirčki</i>, ki
so se luščili ob premikanju kožice okoli glavice. Če si možakar vsega našteta
ni postrgal z nožičko, ga je pri naskakovanju ženske močno oviralo.«<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Frančiška </b>(1921):
»Rodila sem se v kajžarski hiši, v vasi pod Blegošem. Očeta po ves teden ni
bilo doma, mama pa je garala na njivah. Skrb za družino je tako padla na moja
ramena, četudi sem bila stara komaj osem let. Otroci nismo bili le umazani,
bili smo tudi smrkavi, hrastavi, potolčeni, ušivi … Manjši so bili oblečeni le
v srajčke, lulali in kakali so povsod, kjer jim je <i style="mso-bidi-font-style: normal;">od riti padlo</i>. Pozimi, ko je oče pripeljal v hišo tudi živali, je
neznosno smrdelo po <i style="mso-bidi-font-style: normal;">scanju</i>. A kaj smo
hoteli? Če bi ostale v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">štali</i>, zbiti
iz nekaj desk, bi zmrznile. Poleti je bilo laže. Pogosto smo se izmuznili do
pašnikov, kjer so imeli kmetje čebre, v katerih je bila voda za žejno živino. V
njej smo čofotali, pa ne zato, da bi se umivali, temveč zato, ker nam je bilo
vroče. Za nohti je bilo zmeraj črno, podplati prav tako. Pri hiši so bili le
eni čevlji, pa še te je obul tisti, ki je šel v šolo. Ko smo šli na veliko
potrebo, smo se obrisali z listjem ali travo. Kadar smo prišli do kakšnega
časopisa, smo bili presrečni. Narezali smo ga na trakove, a kaj, ko ga je na
stranišču hitro zmanjkalo. Bila so na štrbunk, znotraj in zunaj pa je nenehno
brenčalo polno mesarskih muh. Gnojnica je iz štale tekla kar po travniku.
Spominjam se, da so tam rasle najbolj debele češplje. Nekoč je bratu
spodrsnilo, ko je lezel na drevo, čofnil je v gnojnico, a ker pri hiši nismo
imeli nobenih rezervnih hlač zanj, se je zavil v očetov suknjič, dokler se mu
hlače niso posušile na soncu, potem pa je spet zlezel vanje.«<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">To, da je bila nečistoča telesa nekaj vsakdanjega, so
priznavali tudi tisti, ki so izdelovali moške srajce. V trgovini je bilo namreč
mogoče kupiti tudi <i style="mso-bidi-font-style: normal;">goljufe</i> (ovratnik
in v obliki podolgovatega jajca podaljšan sprednji del srajce), ki so si jih
moški nataknili pod suknjiče.<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Vesela sem bila srečanja s <b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Pepco</b> (1920). Že z devetimi leti je šla služit k teti v Celovec,
kjer se je zelo dobro naučila nemško. Teti je pomagala pri delu, saj je hodila
pospravljat k bogatim celovškim družinam. Že pred drugo svetovno vojno je tamkajšnja
gospoda na stranišču uporabljala poseben papir, medtem ko so se v Pepčinih
domačih krajih še zmeraj obrisali s šopom trave ali nastriženim papirjem. Gospe
so ji izročile več kosov spodnjega perila in tako je prvič v življenju nosila
spodnje hlače, ki jih je redno, tako kot je bilo v navadi, menjala ob sobotah,
takoj po kopanju. Teta jo je naučila, da se mora vsak dan umivati pod pazduho,
da ne bo smrdela. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">»Si predstavljate, kako sem bila nesrečna, ko sem se za
osemnajsti rojstni dan vrnila domov. Za mizo sem morala poslušati cmokanje,
riganje, trebljenje zob, brisanje umazanih ust s še bolj umazanim rokavom. Spet
sem jedla iz skupne sklede in v želodcu se mi je obračalo ob misli, koliko
druge sline pri tem tudi sama zaužijem. Za <i style="mso-bidi-font-style: normal;">prdenje</i>
so celo mislili, da je zdravilno, med ljudmi je šel glas, da <i style="mso-bidi-font-style: normal;">en prdec odtehta pet zdravnikov</i>. Vsa
družina se mi je smejala, ko sem si pogosto umivala roke. Menili so, da si bom
zdrgnila kožo in ne bo od nje kaj prida ostalo. Seveda so pričeli prihajati
tudi fantje, ki bi me radi imeli. Žal mi ni bil nihče všeč, saj se niso znali
obnašati, bili so glasni, nasilni v govorjenju, niso kaj prida skrbeli za svojo
zunanjost. Leta so nezadržno tekla, počutila sem se že staro in zdelo se mi je,
da bo treba vzeti prvega, ki se mi bo zdel primeren. Malo pred tridesetim sem
se res poročila s pet let mlajšim, ki je bil ves vesel, ker me je dobil. Končno
sem lahko tudi sama v praksi preizkusila nasvete takrat že pokojne tete.
Večkrat mi je položila na srce, da si moškega najlaže ovijem okoli prsta, če ga
nagradim oziroma kaznujem s posteljo. To sem res počela in moram reči, da sem
imela krasen zakon. Z leti sem moža celo vzljubila, imela sva sedem otrok, lepo
nama je bilo, četudi so mu vsi na vasi govorili, da je<i style="mso-bidi-font-style: normal;"> šlapa</i>, da se pokorava babi, da sploh ni dedec. Umrl je tik pred
osamosvojitvijo, še danes mi je žal, da je ni dočakal, pa tako se je je
veselil.«<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><o:p> </o:p></p>
<p class="MsoNormal"><br /></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Marta </b>(1950): »Spominjam se otrok, ki sem jih učila. Še v poznih
sedemdesetih letih so hodili v šolo umazani, z raztrganim spodnjim perilom, pri
telovadbi sem hitro opazila, da so ga poredko menjali. Tudi v tako imenovanih
boljših družinah otrok niso navajali na vsakodnevno čistočo. Dekleta so si
sicer že lakirala nohte, tudi našminkane so prihajale v šolo, kljub temu pa smo
imeli večkrat na leto težave z ušmi, z neznosnim vonjem po neumitih telesih, ki
mi zlasti v zimskih mesecih ni dal dihati. O tem, kakšno svinjarijo mladi
puščajo za seboj, zlasti v straniščih, še danes, ne bi izgubljala besed. Pogled
na <i>poscane</i> školjke, na z blatom
pomazane stene, na že uporabljen toaletni papir na tleh, na vložke, ki ležijo
vsepovsod, samo tam ne, kjer je njihovo mesto, je bolj zgovoren kot tisoč
besed. <i>Civilizacija</i> pa taka!«</p><p class="MsoNormal"><o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><br /></p>
<p class="MsoNormal">Stranišče, če je že bilo, je stalo malo stran od hiše.
Postavili so ga zraven šupe, svinjaka ali kakšnega drugega pomožnega objekta na
kmetiji. Bilo je na štrbunk, okoli njega pa se je širil, zlasti poleti, grozen
smrad. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">»Moj oče je bil, kar se tiče čistoče, neznosen,« je še pri
skoraj stotih letih potarnala Ljudmila. »Ni je prenesel! Trmasto je trdil, da
mora pravi kmet na leto pojesti vsaj en voz gnoja. Zato tudi ni dovolil, da bi
se ribala hiša in drugi prostori. Nekoč, čakala sem na ženitnega mešetarja, sem
vstala ob petih, da bi na skrivaj pomila tla. Oče me je pri tem zalotil in me
tako obrcal, da sem bila vsa krvava. Ena izmed brc je priletela tudi med noge.
Raztrgal me je, da sem imela vse življenje težave z uhajanjem vode. Vpil je
name, da bom jaz kriva, če bo pod strohnel, pa da bo postala hiša vlažna od
tiste vode, ki se bo zažrla v tla. Potem je šel v hlev in z najbolj umazanimi
škornji ponovno naredil <i style="mso-bidi-font-style: normal;">stezo</i> skozi
vse prostore.«<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Povedati je treba, da so imeli možakarji v tistih časih še
eno zelo nagnusno navado. Čikali so tobak. To je pomenilo, da so bila tla
praviloma popljuvana. Pljunki so se valjali med žaganjem, s katerim so želeli
zabrisati umazanijo. Po tleh pa so lulali in kakali tudi otroci. Če je koga
prijelo na potrebo ponoči, na stranišče niso hodili, ampak so se olajšali kar
na travi pred zadnjimi vrati. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Sonja </b>(1923): »Poročila
sem se zelo mlada in z možem sva naredila stranišče znotraj hiše. Spominjam se,
kako so hodili sosedje na obisk in se čudili. Mož je bil zelo iznajdljiv,
stranišče je povezal z gnojnično jamo tako, da smradu sploh ni bilo čutiti. Iz
lesa je stesal košarico, v katero smo nastrigli časopisni papir. Otroci so
imeli manjše stranišče, kajti nenehno sem se bala, da bi kdo padel skozi
luknjo. Po vojni, ko smo hišo preuredili in posodobili, smo zraven stranišča
naredili kopalnico, v predprostor pa postavili gašperček. Ni bilo lepšega kot
toplota, ki nas je grela, da nas ni več zeblo v rit.«<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><o:p> </o:p></p>
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: 20.0pt;">Menstruacija<o:p></o:p></span></b></p>
<p class="MsoNormal">Pogovori o menstruaciji so bili še v času moje mladosti
nekaj neprimernega in umazanega. Spominjam se, da sem <i style="mso-bidi-font-style: normal;">postala ženska</i> v četrtem razredu osnovne šole. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Leta 1963 leta sem bila stara enajst let, o svojem telesu in
o tem, kako deluje, nisem vedela ničesar. Ne bom pozabila, bil je torek, prišla
sem iz šole, že od jutra me je črvičilo v trebuhu, za povrh sem se zelo čudno
počutila. Med nogami sem bila nenavadno mokra, večkrat sem šla na stranišče, da
bi se obrisala, bilo pa me je tudi strah, kaj se dogaja z menoj. Da bi povedala
mami in jo vprašala za nasvet? Kje pa! Že ob misli na kaj takega me je stresel
mraz. Pri še eni kontroli sem na hlačkah opazila kri. Mislila sem, da bom
umrla, kajti zdelo se mi je, da mi je srce zastalo od strahu. Tresočih nog sem
se zavlekla za <i style="mso-bidi-font-style: normal;">kurnik</i>, ki smo ga
imeli zadaj, za hišo. Pozno zvečer me je že vse bolelo tudi zaradi polnega
mehurja, saj si še na stranišče nisem upala iti. Bala sem se nove krvi, ki je
tekla od bogvekje. Vso noč sem prebedela, o krvi zarana ni bilo več sledu. Na
skrivaj sem se izmuznila v klet, kjer smo imeli korito za pranje perila. Slekla
sem hlačke in jih toliko časa drgnila, dokler sled krvi ni izginila. Mokre sem
si oblekla nazaj, kajti že misel, da bi jih našla mama, se mi je zdela grozna.
Naslednji mesec menstruacije ni bilo več mogoče skriti, kajti zdelo se mi je,
da kri teče v potokih. Ponoči sem zamazala posteljo, zaradi tega me je mama
pošteno ozmerjala. Dobila sem nekaj klofut, in ko je videla, da je šla
predaleč, je vrgla predme vložke z besedami: »Tukaj jih imaš, vsak mesec ob
istem času se ti bo dogajala <i style="mso-bidi-font-style: normal;">svinjarija.</i>
Pa da se boš umivala, ker boš drugače smrdela,« je še dodala. Spominjam se
tudi, da sem si vsakič, ko je bil mesec naokoli, nataknila vsaj dvoje, troje
hlačke, ker sem se bala, da bo kri prišla skozi in bodo sošolci opazili, da sem
postala <i style="mso-bidi-font-style: normal;">packa.</i> Na srečo so imele
nekatere sošolke bolj prijazne mame in so mi sčasoma povedale tisto, kar bi
morala izvedeti doma.<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Danes so mame drugačne, prepričana sem, da si vsaka vzame
zadosti časa, da svoje otroke obeh spolov pouči o delovanju telesa. Za mladega
človeka ni hujšega kot to, da ne ve. Da ga je strah samega sebe. Kri, ki kar
priteče, marsikoga prepriča, da je storil nekaj grdega in hudega, da bo zato
umrl.<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal"><b>***</b></p>
<p class="MsoNormal">Eden izmed sogovornikov pa se spominja svoje učiteljice.
Zmeraj, ko je imela <i style="mso-bidi-font-style: normal;">svoje stvari,</i> je
grozno smrdela. Takrat se ji nihče ni upal niti približati. Eden izmed sošolcev,
ki je bil že bolj prosvetljen, je druge poučil, da ima takšen duh zaradi krvi,
ki ji teče iz riti. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Nekateri moški so se svojim ženam med menstruacijo
izogibali, drugim te nevšečnosti ni bilo dosti mar. Za čistočo se itak niso
brigali, še malo dodatne umazanije, ki bi se oprijela <i style="mso-bidi-font-style: normal;">curaka</i> … Ja, kdo bi se še zaradi tega sekiral!<o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">V času menstruacije so ženske veljale za najbolj umazane. Po
svoje je to celo držalo, saj se zaradi skromne higiene niso umivale, zlasti
poleti pa se je od njih širil značilen sladkoben duh. Prav tako niso poznale
vložkov v današnjem pomenu besede. Pomagale so si na druge načine: perilo, ki
ga ni bilo več mogoče nositi, so razrezale na trakove in jih sešile skupaj. Ko
so si vložek pritrdile med noge, ga je menstrualna kri hitro premočila in spet pričela
teči po stegnih in se vpijala v krilo. Najteže je bilo ženskam, ki so zaradi
številnih porodov imele za povrh še povešeno maternico in si velikokrat sploh
niso znale pomagati. Po eni strani jim je maternica polzela skozi nožnico, zaradi
česar so bile menstruacije še silovitejše, po drugi strani pa je bilo treba
težave skriti moškim očem, kajti oni niso imeli prav nobenega posluha za
kakršnokoli razkazovanje intimnosti. Zanimivo pa je, da se je vsem zdelo
logično in normalno, če je med mašo ženski pričela kapljati kri na tla: tako je
lahko vsaj župnik sproti vedel, katera od njih ni noseča, kar je pomenilo, da
ni sledila njegovim pridigarskim naukom o tem, da je treba nenehno rojevati. <o:p></o:p></p>
<br />
<p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Zofija (1926): </b>»Malo pred drugo svetovno vojno, so ženske že bolj
množično uporabljale vložke. Delale so jih same. Prale in sušile so jih
naskrivaj, kajti noben moški (še) ni bil tako napreden, da se mu pogled na <i>lavorje</i> krvi ne bi uprl in žalil njegovega
čuta za spodobnost. Sušile so jih, po pripovedovanju, med senenimi kopicami,
daleč stran od radovednežev.</p><p class="MsoNormal"><o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Ženska je v tistih davnih časih veljala za nečisto, ko je
imela menstruacijo. Prav tako je bila <i style="mso-bidi-font-style: normal;">umazana</i>
tri mesece po porodu. Takšne vraže so imele en sam namen: da so žensko
obvarovale pred prehitro ponovno nosečnostjo oziroma da ji moški takrat, ko je
bila zaradi krvi <i style="mso-bidi-font-style: normal;">pot v njen tabernakelj zaprta</i>,
tega ne bi <i style="mso-bidi-font-style: normal;">zarazil</i> s kakšno boleznijo
ali vnetjem. <o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">****</p><p class="MsoNormal">Ženske so poleti
rojevale v postelji, pozimi obvezno na peči. Podse so dale stare <i>pruštofe, </i>ki
jih ni bilo škoda. O kakšni sterilnosti ni bilo govora. Saj bo potem itak vse
še bolj umazano, so govorili, zato je bila vsaka cunja, na kateri je ženska med
porodom ležala, dobra.<o:p></o:p></p><p class="MsoNormal">
</p><p class="MsoNormal">Miselnost ljudi se
je spreminjala počasi, zlasti potem, ko so nekateri zdravniki pričeli
organizirati predavanja, na katerih so opozarjali, kako pomembna je čistoča,
zlasti pri rojstvu otroka (okoli let 1925–1929). Starejši jim (še) niso verjeli, saj so trdili, da <i>mal gnoja še živalim ne škodje, kaj šele
človeku.</i> <o:p></o:p></p><p class="MsoNormal"><i><br /></i></p><p class="MsoNormal"><i><br /></i></p><p class="MsoNormal"><i>***</i></p><p class="MsoNormal"><i><br /></i></p><p class="MsoNormal"><i>V internatu DAČ, stari del, Ljubljana: </i>Umivalnica, ki smo jo uporabljale še v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja, bi bolj sodila v srednji vek kot pa v kakšen dekliški
internat v 20. stoletju. Tople vode ni bilo, če je že pritekla, smo hitele pod
tuš, a zaman. Morda je imela nekaj sreče prva, druge pa smo se za tuširanje
morale obrisati pod nosom.</p><p class="MsoNormal"><o:p></o:p></p>
<p class="MsoNormal">Umivanje je bilo zato špartansko: pri lijaku je mrzla voda
tekla ali ne, v njem smo prale tudi spodnje perilo. Bile so redke, ki so vsak
teden sedle na avtobus in se odpeljale domov. <o:p></o:p></p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">***</p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">Ženske so se pri opravljanju male in velike potrebe umaknile
za grm, v hlev ali za hišo, moški pa so jo opravljali kjerkoli. Zaradi
neumivanja med nogami je moške okoli spolovila nenehno srbelo. V ta namen so
imeli pri levem žepu narejeno dodatno luknjo, skozi katero so se po potrebi
čohali. Spodnjega perila niso nosili, zato se je dogajalo, da jim je <i>lulček</i> uhajal na prosto tudi skozi
razporek. <o:p></o:p></p><p class="MsoNormal">Hlače so bile zaradi posledic uriniranja in slabe higiene pri
iztrebljenju največkrat <i>otrdele</i> in so
tudi zato ovirale moškega pri bolj sproščenem gibanju. <o:p></o:p></p><p class="MsoNormal">
</p><p class="MsoNormal">Opozorili so me na umetnika, ki je navade glede higiene
obdržal <i>žive</i> še v 21. stoletju. Med
ljudmi je krožila anekdota, da so bile zaradi umazanije njegove hlače, pod
katerimi ni nosil spodnjic, tako trde, da jih zvečer, ko je legel k počitku, ni
odložil na kavč, temveč jih je prislonil k zidu.<o:p></o:p></p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">***</p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">Včasih so se našle tudi sorodne duše in eden izmed takih
dobronamernih ženskih nasvetov se je glasil: »<i>Če bo tvoj dedec še naprej tako siten, se prenehaj umivat. Ko boš orng
smrdela in ti zato ne bo mogel priti blizu, boš rešena …«</i><b><span style="font-size: 18.0pt;"><o:p></o:p></span></b></p><p class="MsoNormal">
</p><p class="MsoNormal">Dandanašnji, ko se ve, da pri marsikateri hiši nosi hlače
ženska, se sliši čudno in nenavadno, da včasih, celo še v 60. in 70. letih, ni
bilo tako. <o:p></o:p></p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">***</p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal"></p><p class="MsoNormal"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Frančiška </b>(1921):
»Rodila sem se v kajžarski hiši, v vasi pod Blegošem. Očeta po ves teden ni
bilo doma, mama pa je garala na njivah. Skrb za družino je tako padla na moja
ramena, četudi sem bila stara komaj osem let. Otroci nismo bili le umazani,
bili smo tudi smrkavi, hrastavi, potolčeni, ušivi … Manjši so bili oblečeni le
v srajčke, lulali in kakali so povsod, kjer jim je <i style="mso-bidi-font-style: normal;">od riti padlo</i>. Pozimi, ko je oče pripeljal v hišo tudi živali, je
neznosno smrdelo po <i style="mso-bidi-font-style: normal;">scanju</i>. A kaj smo
hoteli? Če bi ostale v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">štali</i>, zbiti
iz nekaj desk, bi zmrznile. Poleti je bilo laže. Pogosto smo se izmuznili do
pašnikov, kjer so imeli kmetje čebre, v katerih je bila voda za žejno živino. V
njej smo čofotali, pa ne zato, da bi se umivali, temveč zato, ker nam je bilo
vroče. Za nohti je bilo zmeraj črno, podplati prav tako. Pri hiši so bili le
eni čevlji, pa še te je obul tisti, ki je šel v šolo. Ko smo šli na veliko
potrebo, smo se obrisali z listjem ali travo. Kadar smo prišli do kakšnega
časopisa, smo bili presrečni. Narezali smo ga na trakove, a kaj, ko ga je na
stranišču hitro zmanjkalo. Bila so na štrbunk, znotraj in zunaj pa je nenehno
brenčalo polno mesarskih muh. Gnojnica je iz štale tekla kar po travniku.
Spominjam se, da so tam rasle najbolj debele češplje. Nekoč je bratu
spodrsnilo, ko je lezel na drevo, čofnil je v gnojnico, a ker pri hiši nismo
imeli nobenih rezervnih hlač zanj, se je zavil v očetov suknjič, dokler se mu
hlače niso posušile na soncu, potem pa je spet zlezel vanje.«<o:p></o:p></p><br /><p></p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">***</p><p class="MsoNormal">še moja lastna izkušnja iz leta 73, ko sem rodila prvega otroka: mamicam so v porodnišnici položili na srce, da je za nas bolje, če se tri mesece tam spodaj ne umivamo, lasišča pa sploh ne. Ker smo bile po takratni miselnosti ''tri koraka od groba'', če bi se umile, bi pa padle vanj.</p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal"><br /></p><p class="MsoNormal">Še veliko več podobnih zgodb najdete v štirilogiji OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE. </p><p class="MsoNormal">preberite jo ali pa me v teh dneh obiščite na Knjižnem sejmu, pa bomo o tem in še o čem pokramljali.</p><p class="MsoNormal">Veste, nevednost na račun čisto običajnih stvari iz časa naših mam in babic,, v kateri danes živimo, ni le smešna je tudi zelo boleča. </p><p class="MsoNormal"><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjA3DLtUwkXnPtRJp1EJ6VR0TTNZk6gQLx1qsfJpNlgPzBQ3nm9OB-B-wNkpKJvPbNlLv4Um4svUFBPe7qpu7FLvq9a1apylwebNW2m_goNI96BMVA8wYiMCCcXjRf-977H46mmCeebIAh7vkAldByMRML1LTDW-doOPllM3EfCxIeuB5FTjvvBKWzk/s2995/sejem.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1348" data-original-width="2995" height="288" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjA3DLtUwkXnPtRJp1EJ6VR0TTNZk6gQLx1qsfJpNlgPzBQ3nm9OB-B-wNkpKJvPbNlLv4Um4svUFBPe7qpu7FLvq9a1apylwebNW2m_goNI96BMVA8wYiMCCcXjRf-977H46mmCeebIAh7vkAldByMRML1LTDW-doOPllM3EfCxIeuB5FTjvvBKWzk/w640-h288/sejem.jpg" width="640" /></a></div><br /><p class="MsoNormal"><br /></p>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-42202170093518933582023-11-24T06:32:00.000-08:002023-11-24T06:32:06.522-08:00Knjižni sejem<p><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6e5BagZJhbu7KANG7Bw7YSfmHaUilX8bJFde2jcpUzG8pLfxA2PEO4TE7ZMoLKqyU1aNyHVvN8Zvpay705eNmYitluy4XIsk2TJfK0h-KhynNbgbwwMEL5CI1wuT38ysyLU1ujwWgNY4id5ESF7Liha4vsiYD3xf7rgXDqBEN2FxavjoLbhn58OdJ/s3024/IMG_20231119_190724_352.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="3024" data-original-width="3024" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6e5BagZJhbu7KANG7Bw7YSfmHaUilX8bJFde2jcpUzG8pLfxA2PEO4TE7ZMoLKqyU1aNyHVvN8Zvpay705eNmYitluy4XIsk2TJfK0h-KhynNbgbwwMEL5CI1wuT38ysyLU1ujwWgNY4id5ESF7Liha4vsiYD3xf7rgXDqBEN2FxavjoLbhn58OdJ/s320/IMG_20231119_190724_352.jpg" width="320" /></a><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNAUCEeJKhTdSGUsrTn5yu1mAAGU8LBJpAMYMXpZPpBOu0IqzsFw8EhL4G_FYnYZy9yi2256NhZ9PGaSpcmtWyld_RWEda0pGdtf45yDrUqfszj2YHfuAg0ml3Rz1nimbhzWFWP7O4ph_ihNQnje98IT_cWqa0FQxnBSOByjVHpAyjA-fUc3fWvOlU/s3024/20231121_162500.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="3024" data-original-width="3024" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNAUCEeJKhTdSGUsrTn5yu1mAAGU8LBJpAMYMXpZPpBOu0IqzsFw8EhL4G_FYnYZy9yi2256NhZ9PGaSpcmtWyld_RWEda0pGdtf45yDrUqfszj2YHfuAg0ml3Rz1nimbhzWFWP7O4ph_ihNQnje98IT_cWqa0FQxnBSOByjVHpAyjA-fUc3fWvOlU/s320/20231121_162500.jpg" width="320" /></a></div><br /></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgPi15THOWqXL3mWWBeWWWiGWOTaYg5d9cPJ7u6dXpiJbLmxrKseL-KX2J2cEZJ-jJKO7wI3j3owxXLhJNk3obltNIFu9ysC6WhBbdXd4FddDEtKv526O6aM9gqIvxEPcY1wdPJjlf52ZcMETt7V86GbbxiBYpKkDMwW3sFHc8z0-C4DlTIWyHJJCbF/s2048/403627092_10228183913000635_7256080036394464691_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1536" data-original-width="2048" height="300" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgPi15THOWqXL3mWWBeWWWiGWOTaYg5d9cPJ7u6dXpiJbLmxrKseL-KX2J2cEZJ-jJKO7wI3j3owxXLhJNk3obltNIFu9ysC6WhBbdXd4FddDEtKv526O6aM9gqIvxEPcY1wdPJjlf52ZcMETt7V86GbbxiBYpKkDMwW3sFHc8z0-C4DlTIWyHJJCbF/w400-h300/403627092_10228183913000635_7256080036394464691_n.jpg" width="400" /></a></div><br /><p><br /></p><p><br /></p><p><b>Petek, 24.11.2023</b></p><p><br /></p><p><span style="font-size: large;">danes teče že 4. dan Knjižnega sejma. </span></p><p><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;"><span style="font-size: large;">Naša stojnica se je že prvi dan spremenila tudi v ''pripovedovalnico zgodb''.</span></span></p><span style="font-size: large;"><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;">Mnogi se ustavljajo, in ko me zagledajo, mi rečejo: ''Ali vam lahko še jaz nekaj povem? Poznam zanimivo zgodbo...''</span><br style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;" /><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;">Slišala sem jih že veliko. Vsaka posebej pogreje mojo dušo, saj mi pripovedovalci zgodb dajo vedeti, da sem njihova zvesta poslušalka.</span><br style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;" /><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;">Tudi na Knjižnem sejmu se zato še kako zavedam globoke vsebine, že na pol preroških besed na platnici četrte knjige </span><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;"><a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv xzsf02u x1s688f" href="https://www.facebook.com/JUTRI2052?__tn__=-]K*F" role="link" style="-webkit-tap-highlight-color: transparent; background-color: transparent; border-color: initial; border-style: initial; border-width: 0px; box-sizing: border-box; cursor: pointer; display: inline; font-family: inherit; font-weight: 600; list-style: none; margin: 0px; outline: none; padding: 0px; text-align: inherit; text-decoration-line: none; touch-action: manipulation;" tabindex="0"><span class="xt0psk2" style="display: inline; font-family: inherit;">Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače</span></a></span><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;"> :</span><br style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;" /><br style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;" /><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif;"><b>''Poglejte, moji ljudje prihajajo!''</b></span></span><br style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;" /><br style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;" /><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;"><b>Se vidimo!</b></span><div><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;"><br /></span></div><div><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;"><br /></span></div><div><span style="background-color: white; color: #050505; font-family: "Segoe UI Historic", "Segoe UI", Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px;"><br /></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgN8XBvHz5i_-RPsw4T2_Tt802NmTM8pYwJAx8XVTA4ogO7zbRUQrxaEbo8o2mubeQmlEo8lN2gGhaGApGLl3MDUXzmA4UlQL9XTRPDU88F73KxocXm43QY3lxvSC3DaGcaMKDP0WVy1ah941IyRv2IQbuzxDTF3DF5XI9kVBBMPxHslx8uHC3lqnXs/s378/405046352_10227699721131823_7074852526991473024_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="378" data-original-width="262" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgN8XBvHz5i_-RPsw4T2_Tt802NmTM8pYwJAx8XVTA4ogO7zbRUQrxaEbo8o2mubeQmlEo8lN2gGhaGApGLl3MDUXzmA4UlQL9XTRPDU88F73KxocXm43QY3lxvSC3DaGcaMKDP0WVy1ah941IyRv2IQbuzxDTF3DF5XI9kVBBMPxHslx8uHC3lqnXs/w444-h640/405046352_10227699721131823_7074852526991473024_n.jpg" width="444" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiANlmLcrIPjstZuD93k6fxz3bbfxtol6Oblu4YFYvDi6c0jiR0cUR1ElsVrtGBLhjA9TTdssrdmlmbfUbj4fy1BVj81aq0M4M4bVzPjmg26N-EYm1qdkDqumo9Sax6YrQIqr3gB8VzStip9baYcMDRGo24awPAmF_pWymCYTewBnV1AgN4Vd6N0h4W/s2048/403627092_10228183913000635_7256080036394464691_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1536" data-original-width="2048" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiANlmLcrIPjstZuD93k6fxz3bbfxtol6Oblu4YFYvDi6c0jiR0cUR1ElsVrtGBLhjA9TTdssrdmlmbfUbj4fy1BVj81aq0M4M4bVzPjmg26N-EYm1qdkDqumo9Sax6YrQIqr3gB8VzStip9baYcMDRGo24awPAmF_pWymCYTewBnV1AgN4Vd6N0h4W/s320/403627092_10228183913000635_7256080036394464691_n.jpg" width="320" /></a></div><br />MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-941779291691118744.post-60171657180084553792023-11-19T08:53:00.000-08:002023-11-19T08:53:58.277-08:00SODELOVANJE V RAZLIČNOSTI <p><b><span style="color: red; font-size: x-large;"> </span></b></p><p><b></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhLyQap9svhZ0QSy5R1LhERhO-BLaar16gAeV2d2eTp2U6cNYG08BTDx1rQimlTiGV-FjZTJVY9OLQLKfxFL0AEGpc5WiEutxXxPX3A0Q9W-PX5r_y2oUMhonfJ5Pm7lTjGAOZ6eooCe8jrQBZLYYD758bx_zyDyVlKfiv43ZnMwGeQzuaM4EOc4gbh/s800/ponovno%20oglas%204.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="700" data-original-width="800" height="560" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhLyQap9svhZ0QSy5R1LhERhO-BLaar16gAeV2d2eTp2U6cNYG08BTDx1rQimlTiGV-FjZTJVY9OLQLKfxFL0AEGpc5WiEutxXxPX3A0Q9W-PX5r_y2oUMhonfJ5Pm7lTjGAOZ6eooCe8jrQBZLYYD758bx_zyDyVlKfiv43ZnMwGeQzuaM4EOc4gbh/w640-h560/ponovno%20oglas%204.png" width="640" /></a></b></div><b><br /><span style="color: red; font-size: x-large;"><br /></span></b><p></p><p><b><span style="color: red; font-size: x-large;"><br /></span></b></p><p><b><span style="color: red; font-size: x-large;">SODELOVANJE V RAZLIČNOSTI </span></b></p><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" role="presentation" style="background-color: white; color: #222222; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: small; width: 100%;"><tbody><tr><td style="margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-86" style="width: 612.017px;"><p style="line-height: 1.5; text-align: center;"><b><span style="font-family: Arial, "Helvetica Neue", Helvetica, sans-serif;"><span style="font-size: x-large;">39. Slovenski knjižni sejem</span></span></b></p><p style="line-height: 1.5; text-align: center;"><span style="font-family: Arial, "Helvetica Neue", Helvetica, sans-serif;">Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v dvorani Kocka</span></p><p style="line-height: 1.5; text-align: center;"><span style="font-family: Arial, "Helvetica Neue", Helvetica, sans-serif;">Od torka, 21. 11. 2023, do nedelje, 26. 11. 2023</span></p></div></td></tr><tr><td style="margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-47" style="width: 612.017px;"><p><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Na letošnjem knjižnem sejmu, ki bo potekal pod sloganom </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Besedo besedi</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">, se bomo predstavile tri med seboj zelo različne avtorice, vse tri novinarke, pisateljice in samozaložnice,</span><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> <span style="color: red;">Milena Miklavčič</span></span></b><span style="color: red; font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">, </span><b style="color: red;"><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span class="il">Maja</span> <span class="il">Megla</span></span></b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span style="color: red;"> </span><span style="color: black;">in </span></span><b style="color: red;"><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Katarina Keček</span></b><span style="color: red; font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">.</span></span></p><p style="line-height: 1;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span style="font-size: medium;">Menimo, da so temelj družbe in katerekoli skupnosti odnosi. Na strupenih odnosih ne moremo zgraditi konstruktivne in zdrave družbe. Vsako odnos pa se začne z odprtostjo do drugače mislečih, v strpnosti do drugih in s spoštljivim dialogom.</span></span></p><p style="line-height: 1;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;"><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Povezale smo se, četudi bi nas politično uvrstili v povsem različne jate. Naše skupno sodelovanje na knjižnem sejmu je zato tudi povsem simbolično: govori, da lahko, če smo voljni in pripravljeni, presegamo politične in družbene delitve ter sodelujemo na podlagi skupnih interesov. V našem primeru iz ljubezni do literature, knjig, pisanja. Želimo, da bi tudi druge spodbudile k dialogu, zlasti tiste iz povsem različnih ideoloških skupin. Rade bi služile kot navdih, da se v družbi odpremo za pogovore tudi s tistimi, s katerimi se ne strinjamo. V ideološko razklano slovensko družbo bi želele doprinesti drobec </span><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span style="color: red;">sodelovanja v različnostih</span></span></b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">.</span></span></p><p><br /></p></div></td></tr><tr><td style="background-color: #f4efea; margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-87" style="width: 612.017px;"><p style="text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">»Zavračam živeti v nesvobodi, v kateri človek ni več kompleksno vesolje mnogoterega, temveč je zadušljivo razdeljen med naše in vaše, elito in družbeno dno. Združile smo se v gesti strpnosti, v iskanju in negovanju tistega, kar nas druži, in ne razpihovanju tega, kar nas razdružuje.« </span></i><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span class="il">Maja</span> <span class="il">Megla</span></span></b></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span style="font-size: medium;">***</span></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">»V dobi družbene neenakosti in 'mehurčkov' je vsaka priložnost za sodelovanje in razumevanje dragocena. Le s pogovori in sodelovanjem bomo lahko ponovno tkali vezi, ki so se v zadnjih desetletjih močno zrahljale.« </span></i><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Milena Miklavčič</span></b></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span style="font-size: medium;">***</span></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-size: medium;"><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">»Nikoli nisem imela težav glede sodelovanja z drugače mislečimi, ravno od njih sem se največ naučila o sebi, o tolerantnosti, razumevanju in sprejemanju.«</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> </span><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Katarina Keček</span></b></span></p></div></td></tr><tr><td style="margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-88" style="width: 612.017px;"><p style="line-height: 1.5; text-align: center;"><br /></p><p style="line-height: 1.5; text-align: center;"><b>V času sejma nas obiščite v dvorani Kocka (A2) …</b></p></div></td></tr><tr><td align="center" style="margin: 0px; padding: 12px 0px;" valign="top"><img alt="" class="CToWUd a6T" data-bit="iit" height="auto" role="presentation" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/proxy/AVvXsEhAxG5HTfO2KtRil1LuQO7CHORWBI1DXY-NodGvRNP2sSGA36604qkqBFtmeUaKVQWP3A7nKzp0d2ZoRC83Tn9-AMor_ZPaLgSSZCZ3dO93Mob5pw64TbflGXLNPe4lJJOUmxEFnl0NJ4QnMYn36bXxDtN7ALOQl6QNH0L7ozra8UB8h1zZ7NXuxgT4McrvR8npHM_w4pFxih3muj1qMaTxM1CI=s0-d-e1-ft" style="cursor: pointer; display: block; height: auto; max-width: 100%; outline: 0px; width: 386px;" tabindex="0" width="386" /></td></tr><tr><td style="margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-90" style="width: 612.017px;"><p style="line-height: 1.5; text-align: center;"><b>… in spremljajte na družbenem omrežju Facebook.</b></p><p><br /></p></div></td></tr><tr><td style="background-color: #f4efea; margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-42" style="width: 612.017px;"><p style="text-align: center;"><b><span style="font-size: medium;">O nas</span></b></p><p style="line-height: 1;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Milena Miklavčič </span></b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">(1952), pisateljica in kolumnistka, je napisala več knjig za otroke. </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Pri hrastu na levo</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> je bila leta 2006 pri JSKD izbrana za najboljšo samozaložniško knjigo. Med slovenski bralci najbolj odmevajo zgodbe, ki jih je več kot petintrideset let zbirala na terenu, leta 2013 pa je v samozaložbi izšla prva knjiga od štirih v zbirki </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Ogenj, rit in kače niso za igrače</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">. Leta 2021 je izšel njen prvi roman </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Kje je otrok</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">. Več kot četrt stoletja v Gorenjskem glasu objavlja </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Usode</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">. Sodeluje tudi pri Žirovskem občasniku. Za Nedelo piše odgovore v zelo brani rubriki </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Milena svetuje</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">. Piše kolumne za več portalov.</span></span></p><p style="line-height: 1;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"><span class="il">Maja</span> <span class="il">Megla</span></span></b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> (1965), novinarka, pisateljica, založnica, popotnica, je diplomirana literarna komparativistka, ki je bila petindvajset let zaposlena kot novinarka in urednica v kulturi (Delo, Mladina, Mag). Odkar je samozaposlena, je v samozaložbi izdala štiri knjige. Po hudi izgorelosti je napisala prvenec in uspešnico </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Stres, kuga sodobnega časa</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">, ki ji je sledila psihološko obarvana knjiga </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Smem biti to, kar sem</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> ter dve zbirki intervjujev: </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Pogovori o vizualni umetnosti </span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">(z mednarodno priznanimi umetniki) in </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Pogovori o umetnosti in družbi</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> (z domačimi umetniki, filozofi, znanstveniki). Je kolumnistka v Dnevnikovem sobotnem Objektivu.</span></span></p><p style="line-height: 1;"><span style="font-size: medium;"><br /></span></p><p><span style="font-size: medium;"><b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Katarina Keček</span></b><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;"> je novinarka, televizijska voditeljica in publicistka. Piše in ustvarja za mnoge medije, izdala pa je tudi satirični roman </span><i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">Umetnost zavijanja z očmi</span></i><span style="font-family: "Times New Roman", Times, Baskerville, Georgia, serif;">, tragikomično zgodbo bančne uslužbenke Lidije S, ki se znajde na pokopališču svojih želja. Njen literarni prvenecje bil razglašen za najboljši samozaložniški roman leta 2021. Pred dvema letoma so ji diagnosticirali raka. O svojem boju z boleznijo piše kolumne za revijo Jana in z iskrenostjo razbija tabuje in stigmo, ki spremlja to bolezen.</span></span></p></div></td></tr><tr><td style="margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-70" style="width: 612.017px;"><p><br /></p><p><b><span style="color: red; font-size: large;">Obiščite nas. Dobrodošli na knjižnem sejmu.</span></b></p></div></td></tr><tr><td style="background-color: #f4efea; margin: 0px; padding: 12px 24px;" valign="top"><div id="m_-2385069038338080146m_-4220523539793971135dataBlockId-40" style="width: 612.017px;"><p style="text-align: center;"><b>Kontakti</b></p><p><b><span style="font-size: 13px;"><span class="il">Maja</span> <span class="il">Megla</span></span></b><span style="font-size: 13px;"> – spletna stran </span><a data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://us6.mailchimp.com/mctx/clicks?url%3Dhttps%253A%252F%252Fmajamegla.si%252F%26xid%3Dacbbb498d7%26uid%3D158156798%26iid%3Db44e7a734e%26pool%3Dcts%26v%3D2%26c%3D1699952031%26h%3D4a4bedf16150d22f3e48e693e0c1b959b6d6736c96efca9d24a7bbb438064b63&source=gmail&ust=1700392422033000&usg=AOvVaw2q7NJJeQ-bYLxGkBamaZLO" href="https://us6.mailchimp.com/mctx/clicks?url=https%3A%2F%2Fmajamegla.si%2F&xid=acbbb498d7&uid=158156798&iid=b44e7a734e&pool=cts&v=2&c=1699952031&h=4a4bedf16150d22f3e48e693e0c1b959b6d6736c96efca9d24a7bbb438064b63" style="color: #1155cc;" target="_blank"><span style="font-size: 13px;">majamegla.si</span></a><span style="font-size: 13px;">, email </span><a href="mailto:maja.megla@gmail.com" style="color: #1155cc;" target="_blank"><span style="font-size: 13px;"><span class="il">maja</span>.<span class="il">megla</span>@gmail.com</span></a><span style="font-size: 13px;">, gsm 041 769 443</span></p><p><b><span style="font-size: 13px;">Milena Miklavčič</span></b><span style="font-size: 13px;"> – spletna stran https://jutri-2052.blogspot.com,email </span><a href="mailto:jutri2052@gmail.com" style="color: #1155cc;" target="_blank"><span style="font-size: 13px;">jutri2052@gmail.com</span></a><span style="font-size: 13px;">, gsm 064 110466</span></p><p><b><span style="font-size: 13px;">Katarina Keček</span></b><span style="font-size: 13px;"> – spletna stran </span><a data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://us6.mailchimp.com/mctx/clicks?url%3Dhttps%253A%252F%252Fwww.katarinakecek.com%252F%26xid%3Dacbbb498d7%26uid%3D158156798%26iid%3Db44e7a734e%26pool%3Dcts%26v%3D2%26c%3D1699952031%26h%3Db5b65f5552df780fec10896288bae9834c9692de5c8041f811adf77c0c9d6c48&source=gmail&ust=1700392422033000&usg=AOvVaw32U3-s6kfyowSNzGZGx0Q5" href="https://us6.mailchimp.com/mctx/clicks?url=https%3A%2F%2Fwww.katarinakecek.com%2F&xid=acbbb498d7&uid=158156798&iid=b44e7a734e&pool=cts&v=2&c=1699952031&h=b5b65f5552df780fec10896288bae9834c9692de5c8041f811adf77c0c9d6c48" style="color: #1155cc;" target="_blank"><span style="font-size: 13px;">katarinakecek.com</span></a><span style="font-size: 13px;">,email </span><a href="mailto:info@katarinakecek.com" style="color: #1155cc;" target="_blank"><span style="font-size: 13px;">info@katarinakecek.com</span></a><span style="font-size: 13px;">, gsm 041 718 721</span></p></div></td></tr></tbody></table>MILENA MIKLAVČIČhttp://www.blogger.com/profile/01679744641349986250noreply@blogger.com1