Objave

Prikaz objav, dodanih na december, 2017

2018

Slika
Še nekaj korakov, pa bomo zakoračili v leto 2018. Iz vsega srca vam želim vse dobro, veliko zdravja in tudi osebne sreče. Razveselili me boste, če se boste več pogovarjali, več iskali bližino svojih domačih, več iskali korenine, iz katerih izhajate. Nasj vam bosta v pomoč tudi moji knjigi. Kako, boste vprašali. Zelo preprosto. Ponudite ju v branje domačim in to z besedami:''Milena je pisala takšne zgodbe, so naše- družinske- podobne ali so kaj drugačne?'' Boste videli, kako se bodo nagovorjeni razgovorili! Milena   knjigi lahko naročite na tejle povezav i: https://goo.gl/1qx5mf  

voščilo, ki poboža.

Slika
Od srca vam hvala, neznana gospa!

od srca!

Slika

knjiga in čas

Slika
Živimo v zelo čudnih časih, zato sem še toliko bolj hvaležna, da knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače berejo tako starejši kot tudi mlajši. Lahko bi jih bilo še veliko več, a hitri tempo življenja nam od jutra do večera krade ta presneti čas! Tudi sama veliko naredim zato, da glas o knjigi ne utone v pozabo. Ta teden, na primer, sem prevandrala ''pol'' Slovenije: začela sem v torek - v Konzorciju, naslednji dan odpotovala v Koper – v Libris, v četrtek smo se srečali v Trzinu, včeraj na LU v Kranju, danes popoldan pa bom raziskovala, kje leži Gabrovka. Z bralci se veliko srečujem tudi ''izven'' teh poti. Pogovarjamo se predvsem o intimnih zgodbah, posledično pa tudi o zelo osebnih, o tistih, ki še kako zaznamujejo vsakega od nas.  Na poti med knjigo in bralcem leži nešteto ovir, nešteto preprek. Ker domala vsak dan izvem za kakšno novo, sem za vsakega, ki odide domov s knjigo, še toliko bolj hvaležna. Tako sem se v De

Vesela sem, da se knjiga bere!

Slika
Barbara Kopač je na FB zapisala:'' V družbi Milene, ki je brez dlake na jeziku. Izjemno pester večer. Hvala! In hvala za krasno božično darilo!' ' Literarno-pogovorni večer v Trzinu je bil zelo lep. Tudi zaradi daljšega pogovora, ki je sledil uvodni predstavitvi knjige.  Podobno vzdušje je bilo tudi drugod: v Kopru, Slapu pri Vipavi, v Kranju, na Živi knjižnici, v Modrijanovi knjigarni v Šk. Loki, v Zagorju, Ajdovščini, na Gorenjskem Glasu....pa še bi lahko naštevala. Zelo sem vesela takšnih odzivov. Presrečna, da se knjiga bere! Milena

Sreda v Kopru, v Librisu

Slika
https://www.libris.si/ Danes, v sredo, 13. decembra vas vabim, da se mi ob šestih zvečer pridružite v knjigarni LIBRIS v Kopru. Dobrodošli! Milena

izberite knjigo tudi za darilo!

Slika
Jutri, v torek, 12. decem bra ob 18. uri vas vabim na srečanje v KONZORCIJ , MK, Ljubljana! Prihajajo dnevi, ko z veseljem in od srca obdarujemo bližnje. Pogosto ne vemo, kaj bi kupili. Vam lahko predlagamo knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače? Verjemite, vsak ju bo vesel! Ob knjigah se boste lahko tako v družini kot s prijatelji obilo pogovarjali. To, slednje, pa je tudi prav poseben dar, ki osreči vsakega od nas.   knjigi lahko naročite na tejle povezavi: https://goo.gl/1qx5mf

literarno-pogovorna srečanja

Slika
Še ščepec decembrskih srečanj Danes, 1. december 2017 ob 19:00, vas vabim na domačijo Malik, Slap pri Vipavi. Vreme se je ''naredilo'', ne bo težko. ** V četrtek, 7. decembra, ob 18. uri, se lahko vidimo v založbi Modrijan v Škofji Loki ** 13. december zvečer sem v Kopru, v knjigarni LIBRIS ** 14. decembra ob 19. uri v TRZINU,   knjižnici ** 15. december, ob 18.30, DU, cesta talcev 7, KRANJ ** 19. decembra ob 17. uri v KROPI

Zgodba o pomaranči

Slika
      Katja (1952) »Moja starša sta bila zelo stroga in tudi zelo varčna. Pa jima pretiravati ni bilo treba. Vsaj pri kurjavi ne, saj smo imeli nekaj gozda in smo si drva pripravljali sami. Kljub temu nas je vso zimo zeblo, saj je oče zakuril šele pod večer. Čez dan smo se morali ogreti ob delu.    Stara sem bila sedem let, ko sem napisala prvo pismo svetemu Miklavžu. Verjela sem, da mi bo izpolnil željo, saj sem bila zelo pridna. V šoli sem imela same odlične ocene, doma pa sem pomagala, kolikor sem le mogla. Na velik list papirja, ki je bil pravzaprav risalni list, drugega nisem imela pri roki, sem napisala: 'Dragi sveti Miklavž, prinesi mi pomarančo. Nikoli je še nisem poskusila, pa bi jo rada.'   In res! Naslednje jutro, že zarana sem kar bosa stekle po ledeno mrzlih stopnicah. V peharju, ki je stal na mizi za pečjo, sem zagledala veliko pomarančo! O, kako sem se je razveselila! Brat je dobil fige, ki se jih je kar takoj lotil. Niti pomislil