Je bilo nekoč res vse slabo?










Pogosto, ko se pogovarjamo o vzporednicah med ''nekoč'' in danes''- predvsem pa o razlikah, (zlasti) mlajši trdijo, da je Človeštvo v sto letih napredovalo, pa da smo zato danes bistveno boljši, bolj civilizirani kot ''nekoč''.
Ta trditev načeloma drži, a ne zmeraj.
Danes živimo bolje kot nekoč, a tega, kot da ne vidimo.
Nikoli v zgodovini ljudje niso bili toliko nezadovoljni, kot smo danes mi.
Nikoli ni v smeteh pristalo toliko kruha, četudi – po drugi strani- nenehno tarnamo, da jih je preveč, ki so lačni.
Ker so predniki vedeli in premnogokrat tudi na lastni koži občutili lakoto, so imeli do zemlje neizmerno spoštljiv odnos. Pomenila jim je največjo dragocenost- največje bogastvo.
Kaj pa danes? Ko bi predniki videli, kako mačehovsko se obnašamo do rodovitnih polj, bi nas prekleli! Na najboljših njivah rastejo trgovski centri, tovarne. Nas bo zidovje nasitilo, ko v svetu nekega lepega dne ne bo več tako, kot je?!
Predniki so še pred 50 leti, predtem pa sploh, živeli v sožitju z naravo. Vedeli so, da narava ne daje le kruha, temveč tudi zdravi. Depresij in nervoz v današnjem pomenu besede niso poznali. Vedeli so, da za temo posije sonce, da za zimo pride pomlad. Šli so na polja in travnike in ob delu pozabili na morebitne tesnobe, ki so se naselile v njih preko dolge, turobne zime.
Če pa jim je bilo vseeno kdaj hudo, so pokleknili v sveže prekopano zemljo, v listje sredi gozda, pri klopi ob peči in zmolili Oče naš ali kakšen del Rožnega venca. Pa so se počutili veliko bolje.
Danes?
Vero svojih prednikov zasmehujemo, se iz nje norčujemo in jo poskušamo na vse možne, tudi zelo prefrigane načine izkoreniniti iz t. i. ''napredne'' družbe, ki ji pripadamo. Češ- vera je opij za neuko ljudstvo! Po drugi strani pa se – kako ironično in smešno- sodoben človek zateka v tisoč in eno- največkrat lažno in pridobitniško ezoterično duhovnost, upajoč, da bo v njej doživel čudež, ki bo pomagal, da bodo nakopičene težave izginile. To se zlepa ne zgodi. Le ena zasvojenost nadomesti drugo. Seveda bi na tem mestu lahko še marsikakšno rekla na račun še ene ubijalske odvisnosti: nekoč je to bila Esmeralda, danes je Gorski zdravnik. Pa resničnostni šovi, trgovski centri, pametni telefon, internet…

Ko pripovedujem zgodbe o nečistoči ''nekoč'', pa o tem, da se mnogi predniki še v drugi polovici 20. stoletja niso nič kaj radi umivali, poslušalce po navadi strese od gnusa. ''Kako lepo nam je, da lahko vsak dan stopimo pod tuš,''nato pravijo.
Nasmehnem se. Kljub temu, da se ''nekoč'' niso umivali, pa so živeli v veliko bolj čistem in ''bio'' okolju. Samo pomislite na ''skrito'' Ljubljano, kjer se celo v najbolj eminentnem središču ob Tromostovju, korak stran od oči, valja na tone narkomanskih igel, človeškega blata? Zemeljsko oblo smo dobesedno pokrili z odpadno embalažo, zastrupili smo tla s pesticidi. Naša bivališča niso čista, so le prežeta s ''kemijo''. Enako naše telo, ki ga držimo v dobri kondiciji z nešteto odtenki ''kemije''.
Nekoč so bili otroci poslani v življenje z mislijo, da bo potrebno tudi ''malo potrpeti''. Da sreča in blagostanje ne prideta čez noč. Da bo potrebno zavihati rokave za boljši jutri. Da bo treba biti potrpežljiv, a vztrajen hkrati. Da se bo treba boriti za cilje.
Danes?
Danes se naslanjamo na starše, če to ne gre, pa na državo. Kot da so oni dolžni, da ''živijo'' namesto nas. Tudi zato se danes dogaja, da mnogi izgubljajo voljo do življenja že zaradi ''zlomljenega nohta''. ''Uči se, da ti ne bo treba delati!'' pa je tako in tako moto, ki nas že desetletja pošteno tepe po glavi.
Nekoč so tesno živeli z naravo in so vedeli, da je ''sedmi dan še Bog počival''. Kaj pa danes? Se znamo odpočiti, oddahniti? Se?!
Koliko še poznamo, oziroma, koliko sploh še cenimo stare pregovore, ki so nastali na podlagi stoletnih preizkušenj?
Ogenj, rit in kače niso za igrače
Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.
Brez muje se še čevelj ne obuje
Kdor se s tujim jezikom pači, z domačim berači.
Beseda izgovorjena, ne vrne se nobena.
Laž ima kratke noge!
Kjer ljudje v miru žive, jim ptice rajsko žvrgole.
Volk dlako menja, nravi pa nikoli.
Čas setve še ni čas žetve.
Žel boš, kar boš sejal.
Lastni vesti ne ubežiš.







 PRIMERJAVE- neko

Komentarji

  1. Kako lepo si napisala in koliko resnice je v tem zapisu .
    Vredno je malo pomeditirati ob NJEM !!!
    Lepo bodi.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

Življenje je polno modrosti